- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - http://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstveno varstvo otroka in mladostnika

         

  1. PREDSTAVITE LISTINO O PRAVICAH OTROK V BOLNIŠNICI (MAGNA CHARTA ALI LISTINA EACH).

 

  1. Razložite problem psihičnega hospitalizma pri hospitaliziranem otroku.
  2. Kaj je psihični hospitalizem in v kakšnih oblikah vedenja se kaže?

Psihični hospitalizem je čustvena reakcija otroka na spremenjeno okolje, ki se lahko kaže v različnih oblikah vedenja.

Poteka v naslednjih fazah:

  1. Opišite preprečevanje psihičnega hospitalizma.

Psihični hospitalizem preprečujemo tako, da otroka psihično pripravimo na sprejem in izvajanje negovalnih intervencij, oskrbimo za prijazen in strokoven sprejem, upoštevamo njegove potrebe, Listino o pravicah otrok v bolnišnici ter Kodeks etike medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Hospitalizacija naj bo kratka. Na otroškem oddelku naj bodo vzgojiteljice in učiteljice, otroci naj imajo možnost razvedrila in igre. Oddelek naj bo odprt za obiske staršev. V posebnih primerih sprejmemo otroka v bolnišnico skupaj z enim od staršev (rooming).

 

  1. V otrošo bolnišnico je bil sprejet dveletni otrok, ki ves dan jče, ne spi, ne je in ne sodeluje z zdravstvenim osebjem. Poimenujte ta pojav in pojasnite, kako bi pri hospitaliziranem otroku to obliko vedenja preprečili.
  2. Poimenujte ta pojav in opišite oblike vedenja , v katerih se lahko kaže.

Po sprejemu otrok protestira, je nemiren, ne je, ne spi in joka, kriči, išče mater, ima negativen odnos do zdravstvenega osebja, ponovno lahko moči posteljo, si krize nohte (nemirna faza).

  1. Razložite preprečevanje tega pojava pri hospitaliziranem otroku.

Preprečujemo tako, da otroka psihično pripravimo na sprejem in izvajanje negovalnih intervencij, oskrbimo za prijazen in strokoven sprejem, upoštevamo njegove potrebe, Listino o pravicah otrok v bolnišnici ter Kodeks etike medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Hospitalizacija naj bo kratka. Na otroškem oddelku naj bodo vzgojiteljice in učiteljice, otroci naj imajo možnost razvedrila in igre. Oddelek naj bo odprt za obiske staršev. V posebnih primerih sprejmemo otroka v bolnišnico skupaj z enim od staršev (rooming).

  1. RAZLOŽITE ZDRAVSTVENO NEGO OTROKA PRI BRUHANJU.
  2. a) Naštejte vse tipe bruhanja in navedite možne negovalne probleme.

Negovalni problemi so :

  1. b) Navedite intervencije zdravstvene nege pri otroku , ki bruha.

Otroku ponudimo hladen nesladkan čaj, ki mu ga dajemo po žlički. Dojenčka večkrat stehtamo. Dojenčka po bruhanju vzamemo v naročje in ga nagnemo naprej. Vzglavje postelje mu dvignemo za 30 stopinj da leži na boku. Zagotovimo mu miren počitek. Po bruhanju otroka skopamo. Poskrbimo, da otrok ne vdihne izbruhane vsebine. Otroka moramo pomiriti. Dajemo mu terapijo po naročilu zdravnika.

 

  1. RAZLOŽITE PROBLEM PSIHIČNEGA HOSPITALIZMA PRI HOSPITALIZIRANEM OTROKU.
  2. a) Kaj je psihični hospitalizem in v kakššnih oblikah vedenja se kaže ?

je duševna in čustvena prizadetost otroka zaradi namestitve v bolnišnici , ki se lahko kaže v različnih oblikah spremenjenega vedenja:

  1. b) Opišite preprečevanje psihičnega hospitalizma.

Psihični hospitaliozem preprečujemo s pripravo bolnika na bivanje v bolnišnici. Ob sprejemu mu predstavimo osebje, bolnike in prostore. Moramo mu prisluhniti. Dovolimo mnu da ima ob sebi svojo najljubšo igračo. Pojemo mu pesmi beremo pravlice omogočimo mu ogled televizije. Vključimo ga v bolnišničbni vrtec. Obiski naj trajajo dalj časa. V posebnih primerihsprejmemo v bolnišnico otroka skupaj z enim od staršev. Upoštevamo pravice otrok in kodeks etike.

  1. Razložite, katere pomembne informacije boste dali staršem, ko bodo z novorojenčkom odhajali iz bolnišnice, da bi preprečili sindrom nenadne smrti v zibke.
  2. Kateri dejavniki povečujejo tveganje za sindrom nenadne smrti v zibke?

Prenatalni rizični dejavniki:

Postnatalni rizični dejavniki:

  1. Kateri so preventivni ukrepi za zagotovitev varnega spalnega okolja?

Lega na hrbtu:

Uporaba spalne vreče namesto odeje:

Lastna posteljica:

Temperatura v prostoru naj ne presega 20°C. V prostoru naj se ne kadi.

 

  1. Razlikujte med zdravstveno nego novorojenčka in nedonošenčka.
  2. Opišite posebnosti zdravstvene nege otroka takoj po rojstvu.

Oskrba novorojenčka poteka v porodni sobi, ki je ogreta in brez prepiha.

  1. Naštejte negovalne postopke v prvem mesecu otrokove starosti.

Pri novorojenčku preventivno izvedemo postopek kredeizacije. Otrokove oči zaščitimo pred možnimi infekcijami z gonokoki (kapljice targezin 1%) ali klamidijo (mazilo erytromicin 0.5%).

V dveh do treh urah po porodu otrok dobi tudi injekcijo vitamina K (1 mg) kot preventivo pred hemoragično boleznijo. Ta nastane zaradi pomanjkanja vitamina K oziroma od njega odvisnih koagulacijskih faktorjev in se kaže kot krvavitev v črevo, lahko tudi pljuča.

Novorojenčki, pri katerih obstaja tveganje za okužbo, so prve dni po rojstvu cepljeni proti tuberkulozi.

  1. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, gibanje in ohranjanje želene lege, spanje in počitek.

Način prehranjevanja nedonošenčka je odvisen od zdravstvenega stanja, razvitosti in prisotnosti sesalnega in požiralnega refleksa. Hranimo ga lahko:

Nedonošenčka s parenteralno prehrano začnemo čimprej hraniti tudi enteralno, da dobi potrebne sestavine za rast in razvoj. Ker težko koordinira sesanje, požiranje in dihanje, ga hranimo po nazogastriči sondi. Med vsakim hranjenjem po sondi pa damo otroku v usta nekaj kapljic hrane, da ga navajamo na okus. S pomočjo brizgalke in prefuzorja hranimo nedonošenčke, ki imajo težave z dihanjem zaradi pritiska trebušne prepone na dihala. Pri hranjenju po brizgi pričnemo s čajem, otroka opazujemo in nadziramo z monitorjem in pulznim oksimetrom. Dojimo le tiste, ki jim to dopušča njihovo zdravstveno stanje. Pri vseh načinih pa redno beležimo napredek otroka (telesno težo, dolžino in obseg glavice).

Za ustrezno lego skrbimo s pravilnimi prijemi in obračanjem (handling). V hrbtni legi naj bodo roke in noge podložene, da ne pride do ekstenzije. Bočna lega je podobna fetalnemu položaju in spodbuja otroka v skrčen položaj. Trebušna lega pa prve tri dni ni priporočljiva zaradi nevarnosti možganskih krvavitev. Kasneje je zanj to stabilna lega, ki pa v domači oskrbi ni priporočljiva. V bolnišnici nedonošenčka zato nadziramo z monitorjem.

Vzglavje lahko dvignemo za 30. Za podporo v inkubatorju pa uporabljamo zvitke, vreče ali obroče.

Spanje in počitek:

Posege načrtujemo tako, da otroka čim manj obremenjujejo. Opazujemo znake nemira in bolečine. Med spanjem prostor zatemnimo, inkubator lahko pregrnemo s tkanino. V sobi zmanjšamo hrup, utišamo zvoke naprav, pogovarjamo se tiho, v otrokovi bližini ne uporabljamo radia in telefona, predmetov ne odlagamo glasno.

 

  1. Razložite, kako preprečujemo nastanek sednosti, vnetja ustne sluznice (soor oris) in temenic pri otroku.
  2. Opišite, kako preprečujemo nastanek sednosti.

Sednost preprečujemo s temeljito nego kože. Za uspešno preventivo sednosti odpravimo zunanje dejavnike, ki sednost pospešujejo (dobro izprane in suhe plenice, ne uporabljamo polivinilastih hlačk, ne priporočamo uporabe mehčalcev za perilo, pri občutljivem otroku odstanimo vse materiale za enkratno uporabo).

  1. Opišite, kako preprečujemo nastanek vnetja ustne sluznice (soor oris).

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje soora je temeljita higiena vsega, kar otrok dobi v usta. Materi svetujemo, da pri dojenju poskrbi za pravilno osebno higieno, posebno čistočo dojk in rok. Za otroka naj ima individualen pribor za hranjenje (žličke, stekleničke) in naj ga po vsaki uporabi prekuha. (10 min).

  1. Opišite, kako preprečujemo nastanek temenic.

Temenice preprečujemo v vsakodnevno nego lasišča (z nevtralnim otroškim šamponom in vodo ter krtačenjem in česanjem lasišča). Odstanjujemo jih takoj, ko se pojavijo.

 

  1. Razlikujte med telesnimi značilnostmi donošenega novorojenčka in nedonošenčka.
  2. Razložite značilnosti glave, prsnega koša in trebuha novorojenčka.

Glava novorojenčka je relativno velika, saj zavzema 1/4 dolžine telesa (pri odraslem 1/8 dolžine telesa). Lobanjski del je večji od obraznega. Laobanjske kosti so še mehke, med seboj so povezane s šivi ali suturami. Na lobanji se tipljeta velika in mala mečava (velika in mala fontanela). Velika mečava je romboidne oblike in leži med temenicama in čelnicama in se običajo zaraste med 9. in 18. Mesecem otrokove starosti. Mala mečava leži med teenicama in zatilnico in se zaraste med 4. in 6. mesecem otrokove starosti. Glava je lahko prve dni nepravilno oblikovana zaradi prilagajanja porodni poti. Lahko se pojavijo podkožne otekline in krvavitve. Podkožna oteklina glave (caput succedaneum) nastane med porodom in izgine v dveh do treh tednih. Krvavitev med lobanjo in lobanjsko pokostnico (kefalhematom) nastane zaradi raztrganja žil med porodom. Resorbira se v 3-6 tednih. Na glavi so lasje različne dolžine, ki kasneje odpadejo. Glava je gibljiva v vse smeri, vendar je otrok še ni sposoben čvrsto držati.

Prsni koš je sodčaste oblike. Rebra potekajo vodoravno in so večinoma iz hrustančnega tkiva. Obseg prsnega koša je pri novorojenčku 1-2 cm ožji od obsega glave. Z obsegom glavese izenači šele pri enem letu. Prsne žleze so po porodu zaradi vpliva materinih hormonov lahko pri dečkih in pri deklicah zatekle in iz njih lahko izteka kolostrumu podobna snov. Pojav spontano izgine v tednu dni.

Trebuh je velik, ker je trebušno mišičevje ohlapno in trebušni organi relativno veliki. Ostanek popkovine na trebuhu se med 6. in 10. dnem posuši in odpade, do takrat pa predstavlja odprto rano.Če koža prerašča popkovino, govorimo okožnem popku, ki se po nekaj mesecih sam uvleče, če pa se notranje ovojnica dviga nad trebuhom, je to predstopnja omfalokeke oz. popkovne kile. Iz popka se lahko pojavijo manjše krvavitve, močnejše so nevarne.

  1. Opišite telesne značilnosti nedonošenčka.

 

  1. Primerjajte značilnosti dihanja prehranjevanja in izločanja pri novorojenčku in nedonošenčku.
  2. Razložite značilnosti dihanja in prehranjevanja novorojenčka.

Dihanje: Novorojenček po rojstvu prevzame funkcijo samostojnega dihanja. Za pravilno dihanje potrebuje prosto dihalno pot, zrel dihalni center in dovolj pljučnega surfaktanta. Frekvenca dihanja je 30-40 na minuto. Novorojenec diha s pomočjo prepone in trebušnih mišic. Njegovo dihanje je sprva neenakomerno, nato se umiri. Opazujemo barvo otrokove kože in vzorec dihanja.

Prehranjevanje: Potreba po hrani je prisotna takoj po rojstvu. Prisotni so refleksi (iskalni, sesalni, požiralni). Najustreznejša prehrana novorojenčka je materino mleko. Če ga slednja nima dovolj, uporabimo mlečne formule. Med dojenjem in hranjenjem na druge načine opazujemo otrokovo obnašanje, barvo kože, dihanje in počutje. Pozorni smo na bljuvanje in bruhanje med obrokom in po njem.

  1. Opišite izločanje novorojenčka.

Prvo blato imenujemo mekonij. To je gosta, temnozelena, homogena, lepljiva snov brez vonja. Nastaja že intrauterino (v maternici) iz plodne vode, verniksa, fermentov, žolčnih barvil in odpadlega črevesnega epitelja. Tako blato izloči novorojenec v prvih 12-36 urah. Nato se z normalno hrano pojavi prehodno blato (sluzasto, vodeno, zelenkasto blato) nato sledi normalno blato zlatorumene barve, mehkejše konsistence.

Prvo uriniranje opazimo takoj po porodu. Urin je oranžen zaradi kristalov urata. Nato sledi fiziološka anurija. Število mikcij se z 6-8 dnevno poveča in ustali na 12-20 dnevno. Dnevna diureza je 100-300 ml. Urin je kasneje prozoren in brez vonja.

  1. Opišite dihanje nedonošenčka.

Frekvenca dihanja je 40-60 v minuti. Dihanje je površno, nepravilno , lahko se pospeši, če pride do komplikacij. Nedonošenčki imajo veliko težav povezanih z dihanjem. Te so posledica nezrelosti pljuč, dihalnega centra in celotnega organizma. Nezmožnost pravilnega dihanja je tudi posledica premajhnega števila alveol in njihove slabe razprtosti zaradi premajhne količine surfaktanta. Govorimo o dihalni stiski, ki se kaže kot močno pospešeno dihanje, ugrezanje mehkih delov prsnega koša, stokanje pri izdihu, plapolanje nosnih kril in hlastanje za zrakom. Pogosto opazimo stanje hipoksije (pomanjkanja kisika), ki se kaže v cianozi (modrikavi barvi kože). Pojavljajo se tudi apnoične atake ali apneje (prenehanja dihanja za 10-20 sekund). Nepravilnosti dihanja pri nedonošenčku lahko ogrožajo njegovo življenje, zato moramo biti pozorni in po potrebi takoj ukrepati.

  1. Opišite prehranjevanje nedonošenčka.

Prebavni trakt nedonošenčka je nezrel, zato je izločanje prebavnih sokov manj intenzivno in kapaciteta želodčka manjša. Absorbcija snovi v tankem črevesju je slabša in črevesna muskulatura šibka. Otrok je nagnjen k regurgitaciji (vračanju hrane iz želodčka).

Pogosto tudi ne more koordinirati sesanja, požiranja in dihanja hkrati. Po obroku ima lahko težave z dihanjem, zaradi pritiska trebušne prepone na dihala. Dojenje in pitje po steklenički je zanj obremenjujoče, hrano lahko aspirira, zaradi obremenitve pri pitju se lahko pojavi bradikardija, poslabša se oksigenacija krvi in nastopijo apnoične atake.

  1. Opišite izločanje nedonošenčka.

Nedonošenček mora tako kot drugi novorojenčki odvajati mekonij, ki pa je pri nejm lahko pomešan s sluzjo in krvjo. Zaradi nezrelosti ledvic izloča manjšo količino urina, pojavijo pa se lahko edemi (otekline v predelu oči in spolovila).

 

  1. Na oddelku za nedonošenčke leži nedonošenček s telesno težo 1350g, rojen v 28.tednu nosečnosti, ima težave z vzdrževanjem telesne temperature in dihanjem. Razložite zdravstveno nego.
  2. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjski aktivnosti vzdrževanje telesne temperature.

Nedonošenčku moramo zagotoviti okolje, v katerem lahko vzdržuje telesno temperaturo med 36,7 in 37,3°C. Za to je najprimernejši inkubator, v katerem uravnavamo temperaturo in vlago. Temperatura v inkubatorju je med 32 in 36°C, vlaga pa 60-100%. Pri takih pogojih otrok potrebuje najmanj kisika in porabi najmanj energije. Sodobni inkubatorji omogočajo neprekinjeno samodejno uravnavanje temperature glede na temperaturo nedonošenčka s pomočjo kožne sonde, ki jo namestimo na trebuh nedonošenčka. Pri tem pazimo, da je stik dober, da ne pride do pregretja ali pa podhladitve.

Telesno temperaturo merimo aksilarno z elektronskim termometrom ali izjemoma rektalno. Razlika med obema pri nedonošenčku ni velika.

Priporočila za vzdrževanje telesne temperature:

  1. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjski aktivnosti dihanje.

Pri težavah z dihanjem nedonošenčku že v porodni sobi dovajamo kisik.

Dihanje spremljamo z opazovanjem in ga nadziramo z monitorji, ki spremljajo vitalne znake in na motnje opozarjajo z alarmi. Dihanje pri nedonošenčku lahko spremljamo tudi s pomočjo apneja blazinice. Ob apnoičnih atakah lahko dihanje spodbudimo s kožnimi dražljaji, z masiranjem podplatov, hrbta ali prsnega koša. Če otrok potrebuje kisik, ga dovajamo v inkubator ali prek kisikovih očal. Kisik mora biti vlažen in ogret, nasičenost krvi s kisikom pa nadziramo s pulznim oksimetrom.

Ob pogostejših ali daljših apnejah ali ob popolnem prenehanju dihanja podpiramo dihanje z ročnim balonom prek maske, z vzdrževanjem stalnega nadtlaka v dihalnih poteh (CPAP-continuous positeve airway pressure) prek nosnih nastavkov ali prek posebne cevke (tubusa) z aparatom za umetno predihavanje (respiratorjem). Po teh postopkih je potrebno nedonošenčku uvesti še nazogastrično sondo za praznenje zraka iz želodca in preprečevanje aspiracije.

Po naročilu zdravnika dajemo zdravila, ki stimulirajo dihanje, kot npr. aminofilin, teofilin in kofein. Pozorni smo na pozitivne učinke (enakomerno dihanje, manj prekinitev dihanja) in na stranske učinke (nemir, tahikardija, razdražljivost). Nedonošenček s pomanjkanjem surfaktanta dobi surfaktant prek tubusa.

 

  1. Razložite telesni in zaznavni razvoj dojenčka in malega otroka. (tu je opisan zaznavni in gibalni razvoj z lista značilnosti razvoja dojenčka in malčka. Prof. Filipič pravi da rabimo znat to snov tudi iz dota, ker je tam mnogo bolj obsežna in pregledna. Predlagam, da si tisto stran koperate ali pa iztrgate in priložite).
  2. Opišite telesni razvoj dojenčka in malega otroka.

Telesno rast ugotavljamo z meritvami:

 

Že po merah lahko ugotovimo ali je njegov telesni razvoj skladen s pričakovanim antropometričnim standardom glede na starost.

Gibalni razvoj od prenatalnega razvoja poteka v skladu z dvema načeloma:

  1. Opišite zaznavni razvoj dojenčka in malega otoka.

Zaznavni razvoj je razvoj čutil s katerimi zaznavamo svet okoli sebe.

 

  1. Razložite govorni razvoj dojenčka in malega otroka.
  2. Opišite govorni razvoj dojenčka.

Prva komunikacija so jok, grimase in drža telesa.

  1. Opišite govorni razvoj malega otroka.

 

  1. Razložite telesni in gibalni razvoj dojenčka.
  2. Razložite telesno rast dojenčka.

Telesno rast ugotavljamo z meritvami:

Že po merah lahko ugotovimo ali je njegov telesni razvoj skladen s pričakovanim antropometričnim standardom glede na starost.

  1. Razložite gibalni razvoj dojenčka.

Gibalni razvoj od prenatalnega razvoja poteka v skladu z dvema načeloma:

Grobi gibi: tu razlagamo gibe, kjer uporabljamo velike mišične skupine.

Drobni gibi: gibi, ki zahtevajo uporabo majhnih mišic.

 

  1. Razložite, kaj mora mati upoštevati za uspešno dojenje in pojasnite prednosti dojenja.
  2. Razložite, katera načela mora upoštevati mati, da bo imela dovolj mleka.
  1. Pojasnite prednosti dojenja za otroka in mater.

Prednosti dojenja za otroka:

Prednosti dojenja za mater:

  1. Opišite prvo materino mleko in razložite njegov pomen.

Prvo materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. Izloča se od prvega do tretjega dne po porodu, dnevno koli 50 ml. Je rumenkaste barve in gostejše. Ima veliko imunološko vrednost in blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata. Zmanjšuje verjetnost, da se pojavi zlatenica.Vsebuje več beljakovin vitaminov in mineralov.

Od 4. do 14. Dne nastaja prehodno mleko. Tri tedne po porodu pa se že izloča zrelo žensko mleko.

 

  1. Utemeljite, zakaj je materino mleko optimalna hrana za novorojenčka in dojenčka.
  2. Razložite delovanje laktacije.

Laktacija je izločanje mleka iz mlečnih žlez. Pri dojenju otrok s sesanjem draži živčne končiče v bradavici in kolobarju, od koder dražljaji potujejo do hipofize, ki izloča hormona prolaktin in oksitocin. Prolaktin mleko proizvaja, oksitocin pa ga iztisne. Oksitocin vpliva tudi na krčenje maternice pri porodu.

  1. Utemeljite pomen materinega mleka za prehrano novorojenčka in dojenčka.

 

  1. Razložite dopolnilno ali komplementarno mešano čvrsto prehrano dojenčka.
  2. Pojasnite, kdaj pri dojenčku začnemo z uvajanjem dopolnilne prehrane.

V prvih štirih do šestih mesecih dobi dojenček vse, kar je potrebno za njegovo rast in razvoj, izključno preko materinega mleka ali preko adaptirane mlečne formule.

 

Dopolnilna ali komplementarna prehrana (mešana čvrsta hrana, dohranjevanje) je vsa hrana, ki jo dojenčku dodajamo poleg materinega mleka in mlečnih formul.

 

Priporočamo uvajanje ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti (najprej po 4. mesecu in najkasneje po 6. mesecu).

 

  1. Uvajanje novih živil

 

Začnemo s kašami iz zelenjave, nato krompirja in mesa, (belo, nato rdeče meso), sledijo mlečno-žitne kaše in sadno-žitne kaše. Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).

 

 

 

 

 

 

  1. Do 1. leta starosti otrok ne sme uživati: