Zdravstveno varstvo otroka in mladostnika

         

1. PREDSTAVITE LISTINO O PRAVICAH OTROK V BOLNIŠNICI (MAGNA CHARTA ALI LISTINA EACH).

• Otroci naj bodo sprejeti na zdravljenje v bolnišnico le, če skrb za bolnega otroka ne more biti zagotovljena v njegovem domačem okolju.
• Hospitalizirani otroci imajo pravico imeti ob sebi svoje starše. Da bi lahko sodelovali pri negi otroka, morajo biti starši ustrezno informirani.
• Otroci in/ali starši morajo imeti pravico soodločati o medicinskih posegih.
• Otroci morajo biti obravnavani z občutkom in razumevanjem ob spoštovanju njihove osebnosti.
• Za otroke mora skrbeti ustrezno usposobljeno osebje, ki je seznanjeno s telesnimi in čustvenimi potrebami otrok različnih starosti.
• Otroci naj imajo v bolnišnicah zagotovljeno možnost uporabe lastnih oblačil in osebnih predmetov.
• Zdravljenje otrok naj poteka na otroških oddelkih, na katerih so otroci enake starosti.
• Otroci naj se zdravijo v okolju, ki je opremljeno tako, da lahko zadosti potrebam otrok, in ki ustreza standardom varnosti in nadzora.
• Otroci morajo imeti možnost za igro, sprostitev in šolanje, ustrezno starosti in zdravstvenemu stanju.

 

2. Razložite problem psihičnega hospitalizma pri hospitaliziranem otroku.
3. Kaj je psihični hospitalizem in v kakšnih oblikah vedenja se kaže?

Psihični hospitalizem je čustvena reakcija otroka na spremenjeno okolje, ki se lahko kaže v različnih oblikah vedenja.

Poteka v naslednjih fazah:

• Po sprejemu otrok protestira, je nemiren, ne je, ne spi in joka, kriči, išče mater, ima negativen odnos do zdravstvenega osebja, ponovno lahko moči posteljo, si krize nohte (nemirna faza)
• Po burnem obdobju se otrok po nekaj dneh umiri, pojavi se žalost, potrtost in brezvoljnost. Otrok žaluje za materjo, nima želje in se vda v usodo. Deluje depresivno, odmaknjeno, zapre se v svoj svet in pojavijo se lahko psihosomatske težave (depresivna faza)
• Nato sledi adaptacija (prilagoditev), ki pa je lahko le navidezna. Otrok kaže zanimanje za okolico in se ne vznemirja (končna faza). Po vrnitvi domov se lahko pokažejo negativne posledice, npr. otrok lahko moči posteljo, odklanja starše, ne spi.

1. Opišite preprečevanje psihičnega hospitalizma.

Psihični hospitalizem preprečujemo tako, da otroka psihično pripravimo na sprejem in izvajanje negovalnih intervencij, oskrbimo za prijazen in strokoven sprejem, upoštevamo njegove potrebe, Listino o pravicah otrok v bolnišnici ter Kodeks etike medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Hospitalizacija naj bo kratka. Na otroškem oddelku naj bodo vzgojiteljice in učiteljice, otroci naj imajo možnost razvedrila in igre. Oddelek naj bo odprt za obiske staršev. V posebnih primerih sprejmemo otroka v bolnišnico skupaj z enim od staršev (rooming).

 

3. V otrošo bolnišnico je bil sprejet dveletni otrok, ki ves dan jče, ne spi, ne je in ne sodeluje z zdravstvenim osebjem. Poimenujte ta pojav in pojasnite, kako bi pri hospitaliziranem otroku to obliko vedenja preprečili.
4. Poimenujte ta pojav in opišite oblike vedenja , v katerih se lahko kaže.

Po sprejemu otrok protestira, je nemiren, ne je, ne spi in joka, kriči, išče mater, ima negativen odnos do zdravstvenega osebja, ponovno lahko moči posteljo, si krize nohte (nemirna faza).

1. Razložite preprečevanje tega pojava pri hospitaliziranem otroku.

Preprečujemo tako, da otroka psihično pripravimo na sprejem in izvajanje negovalnih intervencij, oskrbimo za prijazen in strokoven sprejem, upoštevamo njegove potrebe, Listino o pravicah otrok v bolnišnici ter Kodeks etike medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Hospitalizacija naj bo kratka. Na otroškem oddelku naj bodo vzgojiteljice in učiteljice, otroci naj imajo možnost razvedrila in igre. Oddelek naj bo odprt za obiske staršev. V posebnih primerih sprejmemo otroka v bolnišnico skupaj z enim od staršev (rooming).

4. RAZLOŽITE ZDRAVSTVENO NEGO OTROKA PRI BRUHANJU.
5. a) Naštejte vse tipe bruhanja in navedite možne negovalne probleme.

• regurgitacija ali bljuvanje ali polivanje je bruhanje, pri katerem se izpljuvek cedi otroku iz ust
• eksplozivno bruhanje ali bruhanje v loku se pojabvi naenkrat , ko se želodčna vsebina v loku izloči iz želodčka ( značilno za hipertrofično stenozo pilorusa)
• bruhanje zmerne moči .

Negovalni problemi so :

• Pomanjkanje telesnih tekočin zaradi bruhanja
• Nevarnost aspiracije izbruhane vsebine
• Pokodovana koža okli vratu zaradi bruhanja
• Nezadostna prehrana
• Nezmožnost za telesno aktivnost zaradi splošne oslabelosti
• Utrujenost zaradi pomanjkanja spanja in nappora pri bruhanju
• Pomanjkanje znanja staršev o negi pri bruhanju

1. b) Navedite intervencije zdravstvene nege pri otroku , ki bruha.

Otroku ponudimo hladen nesladkan čaj, ki mu ga dajemo po žlički. Dojenčka večkrat stehtamo. Dojenčka po bruhanju vzamemo v naročje in ga nagnemo naprej. Vzglavje postelje mu dvignemo za 30 stopinj da leži na boku. Zagotovimo mu miren počitek. Po bruhanju otroka skopamo. Poskrbimo, da otrok ne vdihne izbruhane vsebine. Otroka moramo pomiriti. Dajemo mu terapijo po naročilu zdravnika.

 

2. RAZLOŽITE PROBLEM PSIHIČNEGA HOSPITALIZMA PRI HOSPITALIZIRANEM OTROKU.
3. a) Kaj je psihični hospitalizem in v kakššnih oblikah vedenja se kaže ?

je duševna in čustvena prizadetost otroka zaradi namestitve v bolnišnici , ki se lahko kaže v različnih oblikah spremenjenega vedenja:

• faza otrok protestira, joče, kriči, je hiperaktiven, išče mater, odklanja negovalne intervencije in druge otroke
• faza otrok žaluje za materjo, se umiri, zapre vase, se ne upira, ne pogovaarja, je tih, boječ in nezaupljiv.
• faza otrok se navidezno prilagodi(adaptira), kaže zanimanje za okolico, se ne vznemirja, videti je kot da se dobro počuti vendsr le na videz.

1. b) Opišite preprečevanje psihičnega hospitalizma.

Psihični hospitaliozem preprečujemo s pripravo bolnika na bivanje v bolnišnici. Ob sprejemu mu predstavimo osebje, bolnike in prostore. Moramo mu prisluhniti. Dovolimo mnu da ima ob sebi svojo najljubšo igračo. Pojemo mu pesmi beremo pravlice omogočimo mu ogled televizije. Vključimo ga v bolnišničbni vrtec. Obiski naj trajajo dalj časa. V posebnih primerihsprejmemo v bolnišnico otroka skupaj z enim od staršev. Upoštevamo pravice otrok in kodeks etike.

6. Razložite, katere pomembne informacije boste dali staršem, ko bodo z novorojenčkom odhajali iz bolnišnice, da bi preprečili sindrom nenadne smrti v zibke.
7. Kateri dejavniki povečujejo tveganje za sindrom nenadne smrti v zibke?

Prenatalni rizični dejavniki:

• zloraba nikotina, heroina in kokaina,
• najstniška nosečnost pod 21 let,
• 1 leto ali manj razlike med posameznim porodom,
• prezgodnji porod, porod večih otrok, prenatalna distrofija,
• neustrezne socialne razmere.

Postnatalni rizični dejavniki:

• lega na trebuhu, zastajanje toplote pod debelimi odejami, pretopla oblačila, previsoka temperatura v prostoru,
• pasivno kajenje,
• nedojeni otroci.

1. Kateri so preventivni ukrepi za zagotovitev varnega spalnega okolja?

Lega na hrbtu:

• Ta lega velja za najvarnejšo med spanjem. Lega na trebuhu ni primerna, ker je spanje v tej legi bolj globoko.
• Pri dojenčkih prihaja do zastojev dihanja, ki trajajo do 15 sekund, nekateri tudi dlje.
• Prekrvavljenost možganskega debla je v tej legi boljša.

Uporaba spalne vreče namesto odeje:

• Dojenčki inajo v primerno veliki spalni vreči dovolj prostora za gibanje, optimalno temperaturo in odeje ne morejo potegniti čez glavo.
• Ni nevarnosti za pregrevanje, dihalnih poti si ne morejo zapreti.

Lastna posteljica:

• Novorojenček in dojenček naj spi v svoji posteljici v spalnici staršev. Izkazalo se je, da spanje v istem prostoru dobro vpliva na spanje dojenčka, ker lahko sliši dihanje staršev.
• Uporaba skupne postelje naj bo omejena na ljubkovanje dojenčka in dojenje.
• Če dojenček spi v postelji skupaj s starši, se lahko pregreje ali pa si zapre dihalne poti.
• Otroške posteljice ne pokrivamo s tkanino, ne delajmo gnezda ali dvignejnega roba, ne uporabljajmo grelnih blazin.
• Igrače in plišate živali odstranimo, ko otrok zaspi.
• Pripročljivo je nabaviti posteljni vložek, ki je narejen iz neškodljivih snovi in ni premehek.
• Po obdobju dojenčka na otrok spi v svoji sobi.

Temperatura v prostoru naj ne presega 20°C. V prostoru naj se ne kadi.

 

7. Razlikujte med zdravstveno nego novorojenčka in nedonošenčka.
8. Opišite posebnosti zdravstvene nege otroka takoj po rojstvu.

Oskrba novorojenčka poteka v porodni sobi, ki je ogreta in brez prepiha.

• Otroku moramo ob rojstvu omogočiti dihanje. Zadiha pribl. 20 s po rojstvu zaradi zunanjih dražljajev (svetloba, mraz, pomanjkanje kisika, dotik). Prvi vdih spodbudi tudi stisnjenje prsnega koš na ozki porodni poti. Glavo obrnemo navzdol, da odteče tekočina iz zgornjih dihalnih poti. S tem očistimo dihalne poti. Otrok prvič zajoka, obrišemo ga s toplo plenico.
• V prvi minuti ocenimo njegovo vitalnost z lestvico po Apgarjevi. Ocenjevanje sledi še po 5 min in po 10 min. Vsako aktivnost ocenimo z 0-2 točki. 0- odsotnost vitalnih znakov, 2-dobra prisotnost vitalnih znakov. Seštevek ocen: 10- zdrav otrok, 8-6 – opazovanje ali pomoč otroku, 6- rizičen potrebuje intenzivno zdravljenje.
• Oceno po Apgarjevi lahko dopolni izvid ph krvi. Vzorec vzamemo iz popkovne vene. Rezultat pa služi prepoznavanju asfiksije (pomanjkanje kisika zaradi motenj v dihanju).
• Otroku in materi namestimo identifikacijski zapestnici z enako številko. Tako izključimo možnost zamenjave.
• Ko popkovnica neha utripati jo sterilno prerežemo. Nato oskrbimo krn popkovnice, ki ga stisnemo s plastično sponko pribl. 0.5-1 cm od kože. Popek sterilno oskrbimo in opazujemo še nekaj ur zaradi možne krvavitve.
• Otroka pokrijemo s toplo sterilno plenico in ga položimo na materin trebuh. Tako krepimo vez med otrokom in materjo. Če otrok želi sesati ga približamo k materinim prsim da zaužije nekaj kolostruma.
• Otroka uredimo. Namestimo ga na ogrevano previjalno mizo, na kateri mu očistimo telo. Obraz očistimo s sterilno vato in toplo fiziološko raztopino. Odstranimo le ostanke krvi in sluzi ne pa verniksa. Otroka dobro osušimo.
• Izmerimo mu dolžino telesa, obseg glave, telesno težo. Ves čas ga opazujemo Zanima nas njegovo vedenje in morebitne prirojene napake.
• Zdravnik opravi prvi klinični pregled . Tako oceni zrelost novorojenčka in prepozna določene bolezni.
• Sledi druga identifikacija otroka. Okrog vratu dobi obesek s podatki (številka poroda, priimek in ime matere, ura in datum poroda, spol, porodna teža, dolžina in obseg glavice).
• Otroka oblečemo in do konca uredimo ter ga damo materi. Povezava med materjo in otrokom (bonding) je zelo pomembna. Pri materi že poteka laktacija. Pri dojenčku pa se tako čimprej pojavijo iskalni, sesalni in požiralni refleksi.

1. Naštejte negovalne postopke v prvem mesecu otrokove starosti.

Pri novorojenčku preventivno izvedemo postopek kredeizacije. Otrokove oči zaščitimo pred možnimi infekcijami z gonokoki (kapljice targezin 1%) ali klamidijo (mazilo erytromicin 0.5%).

V dveh do treh urah po porodu otrok dobi tudi injekcijo vitamina K (1 mg) kot preventivo pred hemoragično boleznijo. Ta nastane zaradi pomanjkanja vitamina K oziroma od njega odvisnih koagulacijskih faktorjev in se kaže kot krvavitev v črevo, lahko tudi pljuča.

Novorojenčki, pri katerih obstaja tveganje za okužbo, so prve dni po rojstvu cepljeni proti tuberkulozi.

1. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, gibanje in ohranjanje želene lege, spanje in počitek.

Način prehranjevanja nedonošenčka je odvisen od zdravstvenega stanja, razvitosti in prisotnosti sesalnega in požiralnega refleksa. Hranimo ga lahko:

• parenteralno z infuzijo,
• enteralno, po sondi
• s stekleničko ali brizgalko (z materinim mlekom ali pa posebnimi mlečnimi formulami)
• z dojenjem.

Nedonošenčka s parenteralno prehrano začnemo čimprej hraniti tudi enteralno, da dobi potrebne sestavine za rast in razvoj. Ker težko koordinira sesanje, požiranje in dihanje, ga hranimo po nazogastriči sondi. Med vsakim hranjenjem po sondi pa damo otroku v usta nekaj kapljic hrane, da ga navajamo na okus. S pomočjo brizgalke in prefuzorja hranimo nedonošenčke, ki imajo težave z dihanjem zaradi pritiska trebušne prepone na dihala. Pri hranjenju po brizgi pričnemo s čajem, otroka opazujemo in nadziramo z monitorjem in pulznim oksimetrom. Dojimo le tiste, ki jim to dopušča njihovo zdravstveno stanje. Pri vseh načinih pa redno beležimo napredek otroka (telesno težo, dolžino in obseg glavice).

Za ustrezno lego skrbimo s pravilnimi prijemi in obračanjem (handling). V hrbtni legi naj bodo roke in noge podložene, da ne pride do ekstenzije. Bočna lega je podobna fetalnemu položaju in spodbuja otroka v skrčen položaj. Trebušna lega pa prve tri dni ni priporočljiva zaradi nevarnosti možganskih krvavitev. Kasneje je zanj to stabilna lega, ki pa v domači oskrbi ni priporočljiva. V bolnišnici nedonošenčka zato nadziramo z monitorjem.

Vzglavje lahko dvignemo za 30. Za podporo v inkubatorju pa uporabljamo zvitke, vreče ali obroče.

Spanje in počitek:

Posege načrtujemo tako, da otroka čim manj obremenjujejo. Opazujemo znake nemira in bolečine. Med spanjem prostor zatemnimo, inkubator lahko pregrnemo s tkanino. V sobi zmanjšamo hrup, utišamo zvoke naprav, pogovarjamo se tiho, v otrokovi bližini ne uporabljamo radia in telefona, predmetov ne odlagamo glasno.

 

8. Razložite, kako preprečujemo nastanek sednosti, vnetja ustne sluznice (soor oris) in temenic pri otroku.
9. Opišite, kako preprečujemo nastanek sednosti.

Sednost preprečujemo s temeljito nego kože. Za uspešno preventivo sednosti odpravimo zunanje dejavnike, ki sednost pospešujejo (dobro izprane in suhe plenice, ne uporabljamo polivinilastih hlačk, ne priporočamo uporabe mehčalcev za perilo, pri občutljivem otroku odstanimo vse materiale za enkratno uporabo).

1. Opišite, kako preprečujemo nastanek vnetja ustne sluznice (soor oris).

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje soora je temeljita higiena vsega, kar otrok dobi v usta. Materi svetujemo, da pri dojenju poskrbi za pravilno osebno higieno, posebno čistočo dojk in rok. Za otroka naj ima individualen pribor za hranjenje (žličke, stekleničke) in naj ga po vsaki uporabi prekuha. (10 min).

1. Opišite, kako preprečujemo nastanek temenic.

Temenice preprečujemo v vsakodnevno nego lasišča (z nevtralnim otroškim šamponom in vodo ter krtačenjem in česanjem lasišča). Odstanjujemo jih takoj, ko se pojavijo.

 

9. Razlikujte med telesnimi značilnostmi donošenega novorojenčka in nedonošenčka.
10. Razložite značilnosti glave, prsnega koša in trebuha novorojenčka.

Glava novorojenčka je relativno velika, saj zavzema 1/4 dolžine telesa (pri odraslem 1/8 dolžine telesa). Lobanjski del je večji od obraznega. Laobanjske kosti so še mehke, med seboj so povezane s šivi ali suturami. Na lobanji se tipljeta velika in mala mečava (velika in mala fontanela). Velika mečava je romboidne oblike in leži med temenicama in čelnicama in se običajo zaraste med 9. in 18. Mesecem otrokove starosti. Mala mečava leži med teenicama in zatilnico in se zaraste med 4. in 6. mesecem otrokove starosti. Glava je lahko prve dni nepravilno oblikovana zaradi prilagajanja porodni poti. Lahko se pojavijo podkožne otekline in krvavitve. Podkožna oteklina glave (caput succedaneum) nastane med porodom in izgine v dveh do treh tednih. Krvavitev med lobanjo in lobanjsko pokostnico (kefalhematom) nastane zaradi raztrganja žil med porodom. Resorbira se v 3-6 tednih. Na glavi so lasje različne dolžine, ki kasneje odpadejo. Glava je gibljiva v vse smeri, vendar je otrok še ni sposoben čvrsto držati.

Prsni koš je sodčaste oblike. Rebra potekajo vodoravno in so večinoma iz hrustančnega tkiva. Obseg prsnega koša je pri novorojenčku 1-2 cm ožji od obsega glave. Z obsegom glavese izenači šele pri enem letu. Prsne žleze so po porodu zaradi vpliva materinih hormonov lahko pri dečkih in pri deklicah zatekle in iz njih lahko izteka kolostrumu podobna snov. Pojav spontano izgine v tednu dni.

Trebuh je velik, ker je trebušno mišičevje ohlapno in trebušni organi relativno veliki. Ostanek popkovine na trebuhu se med 6. in 10. dnem posuši in odpade, do takrat pa predstavlja odprto rano.Če koža prerašča popkovino, govorimo okožnem popku, ki se po nekaj mesecih sam uvleče, če pa se notranje ovojnica dviga nad trebuhom, je to predstopnja omfalokeke oz. popkovne kile. Iz popka se lahko pojavijo manjše krvavitve, močnejše so nevarne.

1. Opišite telesne značilnosti nedonošenčka.

• nizka porodna teža in krajša dolžina,
• velika glava in roke v primerjavi s telesom,
• tanka, gladka, svetleča se koža, občutljiva na odrgnine in poškodbe,
• malo podkožnega maščevja,
• nagubana koža na brazu (starikave poteze),
• majhni, neizoblikovani, mehki in rdeči uhlji,
• kratki nohti na prstih,
• edemi na stopalih in hrbtiščih dlani,
• puhasta poraščenost (lanugo),
• manj verniksa, kratek prsni koš, vidijo se rebra, prsnica štrli naprej, prsne bradavice so komaj opazne,
• izbočen trebuh,
• nezrelo spolovilo (pri dečkih moda še niso v modniku, pri deklicah pa velike sramne ustnice ne pokrivajo malih),
• slabotno, stokajoče jokanje,
• počasni telesni gibi, nedonošenček roke krči in izteguje, pest nese tudi v usta,
• slabo sesanje in slaba zmožnost požiranja,
• občuti bolečino
• oči ima zaprte, odpirati se začno okrog 26. tedna gestacijske starosti, vidi črnobelo,
• že sliši in zaznava okus,
• občutke izraža z mimiko obraza in s celim telesom.

 

10. Primerjajte značilnosti dihanja prehranjevanja in izločanja pri novorojenčku in nedonošenčku.
11. Razložite značilnosti dihanja in prehranjevanja novorojenčka.

Dihanje: Novorojenček po rojstvu prevzame funkcijo samostojnega dihanja. Za pravilno dihanje potrebuje prosto dihalno pot, zrel dihalni center in dovolj pljučnega surfaktanta. Frekvenca dihanja je 30-40 na minuto. Novorojenec diha s pomočjo prepone in trebušnih mišic. Njegovo dihanje je sprva neenakomerno, nato se umiri. Opazujemo barvo otrokove kože in vzorec dihanja.

Prehranjevanje: Potreba po hrani je prisotna takoj po rojstvu. Prisotni so refleksi (iskalni, sesalni, požiralni). Najustreznejša prehrana novorojenčka je materino mleko. Če ga slednja nima dovolj, uporabimo mlečne formule. Med dojenjem in hranjenjem na druge načine opazujemo otrokovo obnašanje, barvo kože, dihanje in počutje. Pozorni smo na bljuvanje in bruhanje med obrokom in po njem.

1. Opišite izločanje novorojenčka.

Prvo blato imenujemo mekonij. To je gosta, temnozelena, homogena, lepljiva snov brez vonja. Nastaja že intrauterino (v maternici) iz plodne vode, verniksa, fermentov, žolčnih barvil in odpadlega črevesnega epitelja. Tako blato izloči novorojenec v prvih 12-36 urah. Nato se z normalno hrano pojavi prehodno blato (sluzasto, vodeno, zelenkasto blato) nato sledi normalno blato zlatorumene barve, mehkejše konsistence.

Prvo uriniranje opazimo takoj po porodu. Urin je oranžen zaradi kristalov urata. Nato sledi fiziološka anurija. Število mikcij se z 6-8 dnevno poveča in ustali na 12-20 dnevno. Dnevna diureza je 100-300 ml. Urin je kasneje prozoren in brez vonja.

1. Opišite dihanje nedonošenčka.

Frekvenca dihanja je 40-60 v minuti. Dihanje je površno, nepravilno , lahko se pospeši, če pride do komplikacij. Nedonošenčki imajo veliko težav povezanih z dihanjem. Te so posledica nezrelosti pljuč, dihalnega centra in celotnega organizma. Nezmožnost pravilnega dihanja je tudi posledica premajhnega števila alveol in njihove slabe razprtosti zaradi premajhne količine surfaktanta. Govorimo o dihalni stiski, ki se kaže kot močno pospešeno dihanje, ugrezanje mehkih delov prsnega koša, stokanje pri izdihu, plapolanje nosnih kril in hlastanje za zrakom. Pogosto opazimo stanje hipoksije (pomanjkanja kisika), ki se kaže v cianozi (modrikavi barvi kože). Pojavljajo se tudi apnoične atake ali apneje (prenehanja dihanja za 10-20 sekund). Nepravilnosti dihanja pri nedonošenčku lahko ogrožajo njegovo življenje, zato moramo biti pozorni in po potrebi takoj ukrepati.

1. Opišite prehranjevanje nedonošenčka.

Prebavni trakt nedonošenčka je nezrel, zato je izločanje prebavnih sokov manj intenzivno in kapaciteta želodčka manjša. Absorbcija snovi v tankem črevesju je slabša in črevesna muskulatura šibka. Otrok je nagnjen k regurgitaciji (vračanju hrane iz želodčka).

Pogosto tudi ne more koordinirati sesanja, požiranja in dihanja hkrati. Po obroku ima lahko težave z dihanjem, zaradi pritiska trebušne prepone na dihala. Dojenje in pitje po steklenički je zanj obremenjujoče, hrano lahko aspirira, zaradi obremenitve pri pitju se lahko pojavi bradikardija, poslabša se oksigenacija krvi in nastopijo apnoične atake.

1. Opišite izločanje nedonošenčka.

Nedonošenček mora tako kot drugi novorojenčki odvajati mekonij, ki pa je pri nejm lahko pomešan s sluzjo in krvjo. Zaradi nezrelosti ledvic izloča manjšo količino urina, pojavijo pa se lahko edemi (otekline v predelu oči in spolovila).

 

11. Na oddelku za nedonošenčke leži nedonošenček s telesno težo 1350g, rojen v 28.tednu nosečnosti, ima težave z vzdrževanjem telesne temperature in dihanjem. Razložite zdravstveno nego.
12. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjski aktivnosti vzdrževanje telesne temperature.

Nedonošenčku moramo zagotoviti okolje, v katerem lahko vzdržuje telesno temperaturo med 36,7 in 37,3°C. Za to je najprimernejši inkubator, v katerem uravnavamo temperaturo in vlago. Temperatura v inkubatorju je med 32 in 36°C, vlaga pa 60-100%. Pri takih pogojih otrok potrebuje najmanj kisika in porabi najmanj energije. Sodobni inkubatorji omogočajo neprekinjeno samodejno uravnavanje temperature glede na temperaturo nedonošenčka s pomočjo kožne sonde, ki jo namestimo na trebuh nedonošenčka. Pri tem pazimo, da je stik dober, da ne pride do pregretja ali pa podhladitve.

Telesno temperaturo merimo aksilarno z elektronskim termometrom ali izjemoma rektalno. Razlika med obema pri nedonošenčku ni velika.

Priporočila za vzdrževanje telesne temperature:

• Sobna temperatura naj bo 26-28°C.
• Inkubator, ogrevana posteljica ali posteljica z nedonošenčkom naj bo odmaknjena od mrzlih oivršin in v prostoru naj ne bo prepiha.
• Nedonošenčka s telesno težo pod 1000 g dodatno pokrijmo s posebno folijo, ki zadržuje toploto.
• Okenca inkubatorja na bodo med posegi odprta krajši čas.
• Mokre plenice čimprej zamenjamo.
• Pri podhlajenem nedonošenčku skušamo doseči dvigovanje njegove telesne temperature za 1°C na uro (pri hitrih spremembah je poraba kisika večja). Pri pregretju pa jo znižujemo za 0,5°C na uro.
• Nedonošenčka s stabilno tel.temperaturo, ki napreduje v teži, lahko namestimo v ogreto posteljico, kjer mora biti oblečen in pokrit. Stanje nadziramo.
• Vse stvari, ki pridejo v stik z nedonošenčkom morajo biti ogrete (tehtnica, rentgenska kaseta, inkubator, fiziološka raztopina, roke zdr. osebja itd.)

1. Razložite zdravstveno nego nedonošenčka po življenjski aktivnosti dihanje.

Pri težavah z dihanjem nedonošenčku že v porodni sobi dovajamo kisik.

Dihanje spremljamo z opazovanjem in ga nadziramo z monitorji, ki spremljajo vitalne znake in na motnje opozarjajo z alarmi. Dihanje pri nedonošenčku lahko spremljamo tudi s pomočjo apneja blazinice. Ob apnoičnih atakah lahko dihanje spodbudimo s kožnimi dražljaji, z masiranjem podplatov, hrbta ali prsnega koša. Če otrok potrebuje kisik, ga dovajamo v inkubator ali prek kisikovih očal. Kisik mora biti vlažen in ogret, nasičenost krvi s kisikom pa nadziramo s pulznim oksimetrom.

Ob pogostejših ali daljših apnejah ali ob popolnem prenehanju dihanja podpiramo dihanje z ročnim balonom prek maske, z vzdrževanjem stalnega nadtlaka v dihalnih poteh (CPAP-continuous positeve airway pressure) prek nosnih nastavkov ali prek posebne cevke (tubusa) z aparatom za umetno predihavanje (respiratorjem). Po teh postopkih je potrebno nedonošenčku uvesti še nazogastrično sondo za praznenje zraka iz želodca in preprečevanje aspiracije.

Po naročilu zdravnika dajemo zdravila, ki stimulirajo dihanje, kot npr. aminofilin, teofilin in kofein. Pozorni smo na pozitivne učinke (enakomerno dihanje, manj prekinitev dihanja) in na stranske učinke (nemir, tahikardija, razdražljivost). Nedonošenček s pomanjkanjem surfaktanta dobi surfaktant prek tubusa.

 

12. Razložite telesni in zaznavni razvoj dojenčka in malega otroka. (tu je opisan zaznavni in gibalni razvoj z lista značilnosti razvoja dojenčka in malčka. Prof. Filipič pravi da rabimo znat to snov tudi iz dota, ker je tam mnogo bolj obsežna in pregledna. Predlagam, da si tisto stran koperate ali pa iztrgate in priložite).
13. Opišite telesni razvoj dojenčka in malega otroka.

Telesno rast ugotavljamo z meritvami:

• Otrokovo težo kontroliramo v posvetovalnici enkrat na mesec oz. ob cepljenju. Za prvo leto življenja je značilna pospešena rast in pridobivanje na teži, saj dojenček svojo porodno težo v prvem polletju podvoji ob prvem letu pa potroji. Hitra rast se počasi ustavi v drugem in tretjem letu; deček do drugega leta pridobi okoli 2 kg, do tretjega pa nekaj več kot 1,5 kg (tehta pribl. 14 kg). Deklice sledijo istemu vzorcu, a so nekoliko lažje. Porast teže pa je odvisna od konstitucije staršev, od prehrane otroka, od okolja, otrokovega zdravja in drugih dejavnikov.
• Telesna dolžina se kontrolira v daljših ntervalih. Deček v prevem letu ponavadi zraste za pribl. 25 cm (meri okoli 75 cm), v drugem letu skoraj za 13 cm (velik je 90 cm) in v tretjem letu nekaj več kot 7 cm. Deklice sledijo dečkom, a so za pribl. en centimeter manjše.
• Obseg glavice merimo s šiviljskim centimetrom 1x mesečno. V prvih šestih mesecih naj bi glavica zrasla do 8 cm in v drugih šestih mesecih še za tri centimetre.

 

Že po merah lahko ugotovimo ali je njegov telesni razvoj skladen s pričakovanim antropometričnim standardom glede na starost.

Gibalni razvoj od prenatalnega razvoja poteka v skladu z dvema načeloma:

• Načelo cefalokavdalne smeri razvoja pomeni, da ta poteka od glave navzdol. Dojenček najprej nadzoruje glavo, nato zgornje okončine in trup, kasneje še spodnje okončine (najprej dviguje glavico, nato se opre na roke in se dvigne do pasu. Osvoji samostojno sedenje, plazenje po štirih, se postavi na noge ter shodi.)
• Načelo paroksizmalne smeri razvoj pomeni, da razvoj poteka od osrednjega dela k bolj oddaljenim delom telesa. Tako dojenčki osvojijo gibe, ki potekajo iz ramen, nato gibe iz komolca, potem zapestja, prstov.

1. Opišite zaznavni razvoj dojenčka in malega otoka.

Zaznavni razvoj je razvoj čutil s katerimi zaznavamo svet okoli sebe.

• Vid se v prvih treh mesecih po rojstvu hitro razvija. V četrtem in petem mesecu otrok že uporablja obe očesi za zaznavanje globine in oddaljenosti, zazna tudi nekaj barv in vid se izostri.
• Sluh je že pri novorojenčku dobro razvit (že 3 dni star razlikuje znane glasove od novih) in obrača glavo k izvoru zvoka. Sluh je ključen za razvoj govora.
• Tip je dobro razvit takoj po rojstvu in spodbuja dojenčkovo odzivanje na okolje. Dotik in odziv predstavlja za otroka komunikacijo.
• Vonj se razvija, saj ob neprijetnem vonju otrok obrne glavo v drugo smer.
• Okus za sladko je najbolj razvit po rojstvu, ostalih okusov ne mara ali pa se odziva z grimasami. Po četrtem mesecu se otrok prične pripravljati na bolj raznovrstno hrano.

 

13. Razložite govorni razvoj dojenčka in malega otroka.
14. Opišite govorni razvoj dojenčka.

Prva komunikacija so jok, grimase in drža telesa.

• V prvem mesecu dojenček brca, zvija telo, cvili, gruli in grgra, cmoka.
• Od drugega do šestega meseca opazimo pri otroku vokalizacijo – rabijo glasovne povezave samoglasnik– soglasnik (pa, ga)
• Po petem, šetem mesecu preide v fazo bebljanja. Rabi več povezav samoglasnikov in soglasnikov npr. ma-ma, ba-bi, pa-pa… Dojenček rabi bebljanje kot način izražanja svojih čustev, misli, počutja.
• Okoli desetega in enajstega meseca beblja v »stavkih«, ko kombinira več nerazumljivih »besed«, ki jim da različne intonacije, ritem..
• Od osmega do desetega meseca je prisotna uporaba kretenj, gest (kaže na predmet, ki ga želi imeti, ga vrže – išče pozornost).
• Prvo besedo večina izgovori med dvanajstim in dvajsetim mesecem.

1. Opišite govorni razvoj malega otroka.

• Otrok star približno 18 mesecev uporablja od 25-30 besed.
• Od 16-30 meseca so strokovnjaki ugotovili dva skoka v razvoju govora. Prvi pride v starosti 16-20 mesecev, do drugega v starosti 24-30 mesecev, ko se otrokov besednjak v nekaj tednih poveča iz petdeset besed na sto. Vsi otroci pa tega ne dosegajo.

[wp_ad_camp_1]

 

9. Razložite telesni in gibalni razvoj dojenčka.
10. Razložite telesno rast dojenčka.

Telesno rast ugotavljamo z meritvami:

• Otrokovo težo kontroliramo v posvetovalnici enkrat na mesec oz. ob cepljenju. Za prvo leto življenja je značilna pospešena rast in pridobivanje na teži, saj dojenček svojo porodno težo v prvem polletju podvoji ob prvem letu pa potroji. Hitra rast se počasi ustavi v drugem in tretjem letu; deček do drugega leta pridobi okoli 2 kg, do tretjega pa nekaj več kot 1,5 kg (tehta pribl. 14 kg). Deklice sledijo istemu vzorcu, a so nekoliko lažje. Porast teže pa je odvisna od konstitucije staršev, od prehrane otroka, od okolja, otrokovega zdravja in drugih dejavnikov.
• Telesna dolžina se kontrolira v daljših ntervalih. Deček v prevem letu ponavadi zraste za pribl. 25 cm (meri okoli 75 cm), v drugem letu skoraj za 13 cm (velik je 90 cm) in v tretjem letu nekaj več kot 7 cm. Deklice sledijo dečkom, a so za pribl. en centimeter manjše.
• Obseg glavice merimo s šiviljskim centimetrom 1x mesečno. V prvih šestih mesecih naj bi glavica zrasla do 8 cm in v drugih šestih mesecih še za tri centimetre.

Že po merah lahko ugotovimo ali je njegov telesni razvoj skladen s pričakovanim antropometričnim standardom glede na starost.

1. Razložite gibalni razvoj dojenčka.

Gibalni razvoj od prenatalnega razvoja poteka v skladu z dvema načeloma:

• Načelo cefalokavdalne smeri razvoja pomeni, da ta poteka od glave navzdol. Dojenček najprej nadzoruje glavo, nato zgornje okončine in trup, kasneje še spodnje okončine (najprej dviguje glavico, nato se opre na roke in se dvigne do pasu. Osvoji samostojno sedenje, plazenje po štirih, se postavi na noge ter shodi.)
• Načelo paroksizmalne smeri razvoj pomeni, da razvoj poteka od osrednjega dela k bolj oddaljenim delom telesa. Tako dojenčki osvojijo gibe, ki potekajo iz ramen, nato gibe iz komolca, potem zapestja, prstov.

Grobi gibi: tu razlagamo gibe, kjer uporabljamo velike mišične skupine.

• Starost 1.-3. mesecev se večina dojenčkov obrne z boka na hrbet.
• Pri 3.-5. mesecih se obrnejo s hrbta na bok.
• Od 5.-7. meseca se večina obrne s hrbta na trebuh.
• Ob opori lahko sedijo že po 3. mesecu.
• Samostojno sedijo od 5.-7. meseca dalje.
• V stoječi položaj se dvignejo od 8-12. meseca.
• Po 6. mesecu se dojenčki začnejo plzaiti ali hoditi po štirih.
• -12. meseca večina dojenčkov hodi ob opori.
• Samostojno začnejo hoditi od 9. do 13. meseca.
• Do konca drugega leta pa večina malčkov že teče in skoči s tal z obema nogama.

Drobni gibi: gibi, ki zahtevajo uporabo majhnih mišic.

• V 4. mesecu se dojenček uspešno dotakne premeta, ki visi nad njim oz. ga prime.
• Kocko pobere s celo roko pri 5. mesecih.
• Pincetni prijem začne uporabljati v 9. mesecu.

 

14. Razložite, kaj mora mati upoštevati za uspešno dojenje in pojasnite prednosti dojenja.
15. Razložite, katera načela mora upoštevati mati, da bo imela dovolj mleka.

• Uživa naj zdravo, varovalno prehrano, ki vsebuje dovolj tekočine in hranil.
• Brez dietnih omejitev, razen če je pri dojenem otroku potrejena alergija.
• Zadosten vnos joda (jodirana sol) in nenasičenih n-3 maščobnih kislin (morske ribe 2x na teden).
• Dodajanje folne kisline in železa že v nosečnosti.
• Izogibanje kajenja, alkohola, drog in kofeina.
• Izogibanje surovih in slabo prekuhanih živil, kot so jajca, mleko, meso in morska hrana.
• Naj bo duševno sproščena in spočita.
• Pogoj za nastanek mleka je popolnoma izpraznjena dojka.
• Pri dojenju je potrebno uporabljati pravilno tehniko in kontrolirati količino mleka.
• V primeru vnetja dojke na mati upošteva navodila zdravnika.

1. Pojasnite prednosti dojenja za otroka in mater.

Prednosti dojenja za otroka:

• Materino mleko je prilagojeno potrebam rasti, razvoja in posebnostim prebavnega trakta.
• Vsebuje zaščitne snovi, ki varujejo dojenčka pred okužbami.
• Vse sestavine so hitro in lahko prebavljive.
• Pri dojenih otrocih je manj alergij.
• Materino mleko je sterilno, ogreto na telesno temperaturo, vedno pripravljeno in zastonj.
• Z dojenjem je zagotovljen psihofizični stik otroka z materjo.
• Zaradi dojenja se dojenčkova čeljust pomakne v pravi položaj, skrbi za pravilen razvoj dlesni, zob in kasneje govora.

Prednosti dojenja za mater:

• Doječa mati ima manj tvegane poporodne krvavitve. Njena maternica se tako hitreje vrne v predporodno stanje, ravno tako je z njeno postavo.
• Med dojenjem se sprošča prolakin, ki mamo sprošča in uspava.
• Obstaja tudi manjša možnost obolenj za nekatere bolezni: rak na dojki, na rodilih, osteoporoza, okužbe urinarnega trakta…
• Dojenje ima tudi vlogo pri načrtovanju družine. Mati, ki polno doji nima menstruacije, zato je možnost zanositve bistveno manjša. Vendar to ni popolna zaščita pred ponovno nosečnostjo.
• Mami raste samospoštovanje in samozavest.

1. Opišite prvo materino mleko in razložite njegov pomen.

Prvo materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. Izloča se od prvega do tretjega dne po porodu, dnevno koli 50 ml. Je rumenkaste barve in gostejše. Ima veliko imunološko vrednost in blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata. Zmanjšuje verjetnost, da se pojavi zlatenica.Vsebuje več beljakovin vitaminov in mineralov.

Od 4. do 14. Dne nastaja prehodno mleko. Tri tedne po porodu pa se že izloča zrelo žensko mleko.

 

15. Utemeljite, zakaj je materino mleko optimalna hrana za novorojenčka in dojenčka.
16. Razložite delovanje laktacije.

Laktacija je izločanje mleka iz mlečnih žlez. Pri dojenju otrok s sesanjem draži živčne končiče v bradavici in kolobarju, od koder dražljaji potujejo do hipofize, ki izloča hormona prolaktin in oksitocin. Prolaktin mleko proizvaja, oksitocin pa ga iztisne. Oksitocin vpliva tudi na krčenje maternice pri porodu.

1. Utemeljite pomen materinega mleka za prehrano novorojenčka in dojenčka.

• Materino mleko je prilagojeno potrebam rasti, razvoja in posebnostim prebavnega trakta.
• Vsebuje zaščitne snovi, ki varujejo dojenčka pred okužbami.
• Vse sestavine so hitro in lahko prebavljive.
• Pri dojenih otrocih je manj alergij.
• Materino mleko je sterilno, ogreto na telesno temperaturo, vedno pripravljeno in zastonj.
• Z dojenjem je zagotovljen psihofizični stik otroka z materjo.
• Zaradi dojenja se dojenčkova čeljust pomakne v pravi položaj, skrbi za pravilen razvoj dlesni, zob in kasneje govora.

 

16. Razložite dopolnilno ali komplementarno mešano čvrsto prehrano dojenčka.
17. Pojasnite, kdaj pri dojenčku začnemo z uvajanjem dopolnilne prehrane.

V prvih štirih do šestih mesecih dobi dojenček vse, kar je potrebno za njegovo rast in razvoj, izključno preko materinega mleka ali preko adaptirane mlečne formule.

 

Dopolnilna ali komplementarna prehrana (mešana čvrsta hrana, dohranjevanje) je vsa hrana, ki jo dojenčku dodajamo poleg materinega mleka in mlečnih formul.

 

Priporočamo uvajanje ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti (najprej po 4. mesecu in najkasneje po 6. mesecu).

 

1. Uvajanje novih živil

 

Začnemo s kašami iz zelenjave, nato krompirja in mesa, (belo, nato rdeče meso), sledijo mlečno-žitne kaše in sadno-žitne kaše. Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).

 

• Nova živila začnemo uvajati postopno in v presledkih. Ko v otrokovo prehrano uvajamo novo živilo, bodimo previdni in potrpežljivi. Uvajamo le eno novo živilo na 7 dni. Pri uvajanju nove hrane vedno začnemo s četrtino čajne žličke naenkrat in počasi povečujemo količino.

 

• Potrebno je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8 do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme takoj. “Okno” za uvajanje goste hrane s koščki do 10. meseca, kasneje je večja verjetnost težav pri hranjenju. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa.

 

• Če je dojenček že prej kazal znake, da ne prenaša določene hrane ali če so njegovi starši alergični na posamezna živila, je treba še previdneje in počasneje uvajati nove vrste hrane.

 

• V hrano za dojenčke ne dodajamo soli, sladkorja, začimb in oreščkov. V začetku hrano zdrobimo, pozneje pa zdrobimo ali drobno nasekljamo.

 

• Dojenček starejši od šest mesecev naj tekočino pije iz kozarca ali skodelice, kašice pa mu dajemo po žlički. Izogibamo se sladkih sokov, otroku ponudimo nesladkane sokove in ga naučimo, da se odžeja z navadno vodo.

 

1. Do 1. leta starosti otrok ne sme uživati:

 

• Kruh: od 10. meseca dalje.
• Kravje mleko: po prvem letu starosti.
• Gluten: ne pred 4. mesecem starosti in ne po 7. mesecu starosti; optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen.
• Jajca: rumenjak po 6. mesecu, beljak po 1. letu starosti.
• Sladkor, sol: po 1. letu.
• Med: po 1. letu.
• Ribe: lahko po 6. mesecu starosti.
• Morski sadeži: po 1. letu starosti.