- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - http://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstvena vzgoja zapiski

VZS: Vzgoja za zdravje in socialna medicina s statistiko

Vzgoja za zdravje – Zdravstvena vzgoja

VZGOJA: je proces oblikovanja osebnosti

ZDRAVSTVENA VZGOJA: je del vzgoje človeka. Je vzgoja za zdravje,za zdrav način življenja.(hig. Navade,zdrave navade,izogibanje razvad,izobrazba…)

CILJ ZV: – je zdrav človek, zdrava družba

–        da se ljudje zavejo odgovornosti za svoje zdravje in tudi za zdravje drugih

–        če želimo vzgajati za zdrav način življenja,potem mora biti zdravje vrednota,zato je cilj zdravstvene vzgoje tudi da nam postane zdravje vrednota

–        ljudi je potrebno PRAVOČASNO in PRAVILNO informirati o tem kaj ogroža njihovo zdravje in življenjsko okolje.

DEF. ZDRAVSTVENE VZGOJE PO WHO(1982)

Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo da ljudje želijo biti zdravi, vedo kako postanejo in ostanejo zdravi in da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za varovanje zdravja, ter da poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo.

ZNANJE, ŽELJA, VOLJA,MOČ,SPOSOBNOST

 

Naloge ZV.: usposabljati ljudi, da bodo znali in hoteli in mogli skrbeti za svoje zdravje. ZV naj bi bil čimbolj  aktiven  proces učenja ob lastnih izkušnjah.

 

ZDRAVJE:

  1. NAJVEČJA VREDNOTA(se ne zavedamo)
  2. ZDRAVA PREHRANA
  3. OHRANJATI
  4. REKREACIJA
  5. SREČA,VESELJE
  6. LASTNA AKTIVNOST
  7. IZOGIBANJE NEVARNOSTIM
  8. LAHKO DELAMO KAR ŽELIMO
  9. POMOČ DRUGEMU
  10. MANJ PSIHIČNIH OBREMENITEV
  11. IZOGIBANJE RAZVADAM
  12. VARUJEMO SE PRED ZUNANJIMI VPLIVI
  13. SI SAMI NE ŠKODIMO
  14. IZBOLJŠANJE ODPORNOSTI

 

ZDRAVJE IN BOLEZEN: Opredelitev pojma zdravja in bolezen je zelo zahteven. Med zdravjem in boleznijo ne moremo potegniti ostre meje. Zdravje je proces, ni končno stanje.

DEF. SZD: Zdravje ni le odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak stanje popolnega telesnega,duševnega in socialnega blagostanja.

DOPOLNJENA DEFINICIJA: Zdravje ni le odsotnost bolezni ali invalidnosti, ampak stanje čim boljše telesne in duševne kondicije in socialno dobro dosegljivo v danem okolju.

ZDRAVJA ne smemo jemati kot cilj življenja, ampak kot vir ki omogoča vsakomur živeti ustvarjalno življenje. Zdravje je pomembna vrednota,  ki pa jo je potrebno nenehno negovati, krepiti in se ji posvečati.

 

BOLEZEN: Je dinamičen proces v človeku in njegovem okolju. Je posledica skupnih vplivov in neuravnoteženosti med človekom,med povzročiteljem  bolezni in okoljem. Bolezen je stanje ali odziv organizma, da nastanejo motnje v njegovem delovanju.

POSLEDICE BOLEZNI: začasna nesposobnost,invalidnost,smrt

Za človeka je pomembno dvigovanje k optimalnem zdravju!

 

BOLEZEN: – slabo počutje

–        nezadovoljnost

–        občutek krivde

–        opatija

–        stres

–        hudo stanje

–        razdražljivost

–        bolečina

–        občutek zavračanja

–        strah tesnoba

–        nesposobnost za delo

–        želja po miru,samoti

–        domotožje,želja po zdravju+

–        čudež

–        upanje+

–        slutnja po smrti,smrt

–        močna volja+

–        ni treba v šolo+

–        izkušnje, znanje+

–        spremenimo življenje+

–        postanemo boljši+

–        opustimo razvade+

–        spoznamo prave prijatelje+

 

KOMADINA(1994) opredeljuje zdravje kot dinamično ravnovesje telesnega,duševnega,čustvenega,osebnega,duhovnega in socialnega blagra.

 

TELESNO ZDRAVJE: SE NAVEZUJE NA STANJE NASEGA TELESA IN OGANSKIH SISTEMOV: – brez invalidnosti

–        brez bolezni

–        brez poškodb

–        normalna teža

–        odpornost

Je stanje brez bolezni in invalidnosti, To je izhodišče za krepitev vseh organskih sistemov(pljuč mišičja,srca in ožilja) in večanje odpornosti proti različnim  boleznim.

 

DUŠEVNO ZDRAVJE: Je stanje brez duševnih motenj in bolezni v katerem oseba usklajeno deluje,ima duševni elan in se uveljavlja. Duševno zdravje je povezano s sposobnostjo posameznika, da z drugimi ljudmi ustvarja harmonične odnose. Gre tudi za sposobnost mišljenja, učenja in pridobivanja informacij.

ČUSTVENO ZDRAVJE: Zdravje se navezuje na razumevanje lastnih čustev in na sposobnost izražanja čustev. Pomembno je prepoznavanje čustev,njihovo uravnavanje in obvladovanje ter pravilno odzivanje nanje.

OSEBNO ZDRAVJE: Zdravje je povezano s tem kako doživljamo sami sebe kot posameznika , z razvojem našega jaza, z našimi pričakovanji in s tem kako opredelimo svojo uspešnost.

DUHOVNO ZDRAVJE: Je povezano s samim bistvom našega bitja, nas povezuje v celoto in nam pomaga razumeti prvine zdravja. Povezano je z vsem kar cenimo, kar vrednotimo in imamo radi.Vključuje tudi verovanje. Zajema duhovne vrednote, svet kulture, moralne norme, iskanje življenjskega smisla in cilja. Življenjski smisel nam je v pomoč pri reševanju, pomanjkanje smisla pa vodi v obup. Duhovno zdrave osebe imajo ljubeč odnos do drugih, odpuščajo  pravice so vljudne, pravične,miroljubne, pozitivno naravnane.

SOCIALNO ZDRAVJE: Je stanje miru in varnosti,v katerem ima pravico do izobraževanja in zaposlitve vsak posameznik, ne glede na spol,politično prepričanje,vero in raso, kar mu zagotavlja varnost v primeru bolezni, invalidnosti in starosti.

Socialno zdravje pomeni tudi živeti v družbi, biti sposoben ustvarjati nove odnose, sodelovati z ljudmi. ORG. mora biti  zdravstveno varstvo, dobri odnosi,možnost izobraževanja, zagotovljena socialna varnost.

 

KAJ LAHKO STORIM ZA BOLJŠE ZDRAVJE?

–        oblikovanje higienskih navad

–        pravilna prehrana

–        zadosti spanja, počitka

–        redna rekreacija, aerobni športi

–        ustrezna razdelitev delovnega dne

–        pravilna izraba prostega časa

–        izogibanje škodljivim razvadam

–        ne prevelike življenjske naglice

–        zdravstvena vzgoja

–        solidarnost, humanost, prijateljstvo

–        urejeni družinski odnosi in razmere

–        obiskovanje kulturnih prireditev

–        pravilna izbira poklica

–        smisel, cilj življenja

–        redni sistematski pregledi

–        zgodnje odkrivanje bolezni, čimprejšnje zdravljenje

–        prometna vzgoja

–        varstvo okolja

–        upoštevanje sanitarno higienskih predpisov

–        upoštevanje pravil varstva pri delu…

 

NA ZDRAVSVENO STANJE POSAMEZNIKA LAHKO VPLIVAMO NA RALIČNE NAČINE:

–        z varovanjem življenjskega in delovnega okolja

–        z ustrezno shemo prehranjevanja

–        s cepljenji

–        z zagotavljanjem socialne varnosti

–        z izobraževanjem

–        z zdravstveno vzgojo

 

NIVOJO ZDRAVSTVENE VZGOJE( namenjena je zdravim in bolnim)

1. PRIAMARNA(zdr. vzgoja) (zajema zdrave ljudi)

Zajema vse dejavnosti, ki pripomorejo k pospeševanju, ohranjevanju, utrjevanju zdravja in higiene.

2.SEKUNDARNA(zdr.vzgoja)(namenjena ogroženim skupinam prebivalstva ki bi lažje zboleli) Zajema vse ukrepe za preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje bolezni.

 

 

TERCIALNA(zdr. vzgoja)( namenjena že obolelim,bolnim in njihovim svojcem,ter svojcem in invalidom)

–        pomaga ljudem bolezen sprejeti

–        vsaka kronična bolezen ima progresiven potek(zmanjšanje teh simptomov)

–        pomaga bolezen sprejeti in živeti z njo

–        preprečevati komplikacije bolezni

–        vzdrževati optimalno zdravje, stanje po bolezni.

 

NAČELA ZDRAVSTVENE VZGOJE:

  1. ZV. Je timsko delo
  2. ZV ne sme biti izolirana akcija, postati mora važen element vzgoje posameznika in sestavni del celotnega družbenega programa.
  3. ZV je uspešna le tedaj, če ji sledi akcij oz. sprememba stališč ali vedenja
  4. ZV mora biti postopna
  5. ZV mora biti prostovoljna,ljudje naj si pomagajo oz.bodo aktivni
  6. v ZV morajo biti zajete vse  skupine prebivalstva, ki se jih tiče nek problem
  7. ZV mora temeljiti na potrebah in interesih skupnosti
  8. ZV je neprekinjen proces, ki spremlja človeka vse življenje

 

PROMOCIJA ZDRAVJA:

Ottawska listina sprejeta 1986 leta na medn. Konferenci o promociji zdravja.

Skrb za zdravje ima cilj omogočiti vsem ljudem, da bi lahko sami več odločali o zdravju in o njegovi promociji.

Promocija zdravja je širši pojem od ZDR vzgoje. Je proces usposabljanja ljudi, da sami nadzorujejo in izboljšujejo svoje zdravje. Obsega vse prebivalstvo in ga usmerja k akivnem življenju. Promocija je tudi krepitev zdravja. Zdravje posredujemo.

NAČELA ZA PROMOCIJO ZDRAVJA:

–        vključuje celotno prebivalstvo in ne le posameznike

–        kombinira različne metode dela, in različne ukrepe(mediji,izobraževanje, pravni sistem, finančni ukrepi,organizacijske spremembe)

–        prizadeva si za sodelovanje pravnosti

–        je predvsem družbena in politična naloga, čeprav imajo pomembno vlogo strokovnjaki z zdravstva.

NAMEN promocije zdravja: je da bi ljudje dosegli čim večji nadzor nad lastnim življenjem z vidika ogroženosti lastnega zdravja.

 

KAJ VSEBUJE VSE PROMOCIJA?

  1. POLITIKA- namen promocije je izgrajevati zdravo javno politiko ( namen denarja za zdr. varstvo , sprejem zakonov, da preprečuje posl. Zdravja)
  2. UČINKOVITO IN DOSTOPNO ZDR. VARSTVO ( širša skupnost se zavzema, da imamo dovolj zdr. ustanov, zdravnikov itd…, več preventive
  3. ZDRAVJU NAKLONJENA OKOLJA(zdravju prijazno okolje , denar za čistilne naprave)
  4. UČINKOVITA ZDR. VZGOJA(razvijati sposobnosti in veščine posameznikov)
  5. AKTIVNOST V LOKALNI SKUPNOSTI

ŠE TAKO UČINKOVITA ZV NE MORE NADOMESTITI MANJKAJOČIH ELEMENTOV PROMOCIEJ ZDRAVJA.

 

 

 

SVETOVNA ZDRAVSVENA ORGANIZACIJA (ŽENEVA)

7. aprila 1948 je 26 držav sprejelo ustanovno listino SZO. Predsednik prvega zbora je bil profesor Andrija Štampar, prof. soc. medicine po rodu hrvat. Njegovo delo je za socialno medicino zelo pomembno. Je eden izmed glavnih tvorcev definicije zdravja.

SZO, je specializirana agencija organizacije združenih narodov.

DELO SZO:

–        krepitev zdravstvene službe v posameznih državah

–        pomoč pri organiziranju programa za izkoreninjanje raznih bolezni, epidemioloških služb, statističnih služb

–        preprečevanje poškodb,nesreč

–        ukrepi za izboljšanje prehrane,stanovanj, delovnih razmer

–        spodbuja raziskave v zdravstvu

–        predlaga mednarodne sporazume, zdravstvene uredbe

–        določa mednarodno izrazoslovje, standarde…

SODELUJEJO ŠTEVILNI STROKOVNJAKI, MEDNARODNE RAZISKOVALNE SKUPINE.

 

7.april –  Svetovni dan zdravja

1999 – bodimo aktivni v 3 jem življenjskem obdobju

2000 –  kri rešuje življenje: moja kri – varna kri, zame,zate, za vsakogar

2001 –  duševno zdravje – vsi različni – vsi enako vključeni

1996 –  zdrava mesta

 

ODGOVORNOST ZDRAVSTVENEGA DELAVCA DO ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA:

WHO: Definicija obvezuje vse zdr. delavce, da vzgojno delujejo bodisi na delovnem mestu ali v družbenem življenju, ko ni situacije, da ne bi mogli pomagati ljudem k boljšemu in srečnejšemu življenju!

KOGA JE DOLŽAN VZGAJATI ZDRAVSTVENI DELAVEC?

–        sebe

–        sodelavce

–        varovance,bolnike,zdrave

–        dijake,študente

–        svojce,prijatelje

KAKO IZVAJAMO ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO?

1. Postavimo si cilj in smoter( namen –  oz kaj čutimo doseči)

– pridobiti znanje

– ponoviti

– osvojiti veščine

– osvojiti navade

– oblikovati stališča

 

2. Naredimo načrt

3. Izvedba, pri izvedbi upoštevamo dognanja sodobne pedagoške znanosti:

– motivacijo                                     – andragogiko

– didaktiko                                       – uporabo audio vizuelnih sredstev

– metodiko

 

4. Opravljeno delo vrednotimo – naredimo evalvacijo

 

RAZLAGA POJMOV:

 

VZGOJA: je proces oblikovanja osebnosti

IZOBRAŽEVANJE: je proces pridobivanja znanja,spretnosti in navad

MOTIVACIJA: je proces v katerem usmerjamo človekovo aktivnost k določenim objektom ali ciljem.

DIDAKTIKA: je veda, ki nas seznanja o uspešnih poteh in oblikah izobraževanja in pouka.

Uči nas kako poučujemo, uči nas splošnih značilnosti.

METODIKA: nas seznanja z metodami dela

ANDRAGOGIKA: je veda ki nas uči pri izobraževanju odraslih (anchos= mož)

AVDIOVIZUELNA SREDSTVA: so učna sredstva in učni pripomočki, ki prispevajo h kvaliteti izobraževanja in pouka.

 

MOTIVACIJA V ZDRAVSTVENI VZGOJI:

Motivacija pomeni, da zdravstveni vzgojitelj povezuje zdravstveno poučevanje z realizacijo ciljev, ki jih posameznik ali skupina želi doseči. Posameznik bo motiviran, če ga tisto kar mu podajamo res zanima in je v skladu z njegovimi cilji. V zdr. vzgoji dolgoročne cilje razdelimo v etapne, ki so lažje dosegljivi. Motivacija je kompleksen pojav. Ljudje imajo za svoja dejanja več različnih razlogov. Vedeti moramo, kaj ljudje želijo doseči(lepši videz,zdravje, kakšni želijo biti(dobri starši), čemu se želijo ogniti(strah,skrb,bolečina) ali kaj prihraniti(čas,denar)

MOTIVACIJSKI VIDIKI SE S STAROSTNIM OBDOBJEM RAZLIKUJEJO:

  1. PREDŠOLSKI OTROK(vedoželjnost,lastna aktivnost, pridobivanje higienskih navad, umivanje zob,rok…)
  2. ŠOLSKI OTROK( ne čutijo vedoželjnosti za znanje o zdravju, zunanja motivacija za učenje, ocene, pohvale)
  3. V ADOLESCENCI je mladostnik kritičen,razmišljujoč, pomembno je da sami razberemo probleme v zvezi z zdravjem o katerih želi govoriti
  4. ODRASLI (zavedajo se ciljev izobraževanja, koristi novih spretnosti, so motivirani za zdravstveno vzgojne programe iz skrbi za zdravje.

ŠE POSEBEJ SO ODRASLI DOVZETNI ZA POUK V ČASU BOLEZNI ALI BOLEZNI SVOJCEV( takrat moramo posredovati čim več informacij)

 

NAPIŠI 5 AKTUALNIH ZDR VZGOJNIH TEMATIK:

1.PREDŠOLSKI OTROCI(umivanje zob,umivanje rok,tema o prijateljstvu,vzgoja)

2.OSNOVNOŠOLCE( bolezni ,izogibanje škodljivim substancam,menstruacija)

3.SREDNJE ŠOLE(kontracepcija,hujšanje,izogibanje stresa,predavanja o raku)

4.STAROSTNIKI( zanimanje za bolezni, predavanja o diabetesu,pomen gibanja v starosti,preventivni pregledi.)

 

VZGOJA( je proces vrednotenja sveta)

Je stalen proces oblikovanja in sooblikovanja človekove aktivnosti, ki poteka skladno z vzgojnim smatrom. Poteka v obliki dveh procesov:

  1. IZOBRAŽEVANJE( je pridobivanje znanja,spretnosti in navad in razvijanje sposobnosti. Je proces spoznavanja sveta.
  2. VZGOJA V OŽJEM SMISLU je proces oblikovanja stališč, prepričanj, moralnih vrednot, idejnega pogleda na svet, interesov, motivacij,čustev,volje,obnašanja. Vse to vpliva na oblikovanje človekovega značaja in osebnostnih značilnosti. Je proces vrednotenja sveta.

VZGOJEN ČLOVEK ima razvite sposobnosti za doživljanje vrednot in dolžnosti.

 

VZGOJA:

A)IZOBRAŽEVANJE(pridobivanje znanja,spretnosti,navad,razvijanje sposobnosti) PROCES SPOZNAVANJA SVETA

B)VZGOJA V OŽJEM SMISLU:(oblikovanje stališč,prepričanj,interesov značaja…VREDNOTENJE SVETA

 

PEDAGOGIKA:je znanost, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih.

POUK: je enotnost poučevanja in učenja, ki se prepletata, dopoljnjujeta in sta v sorazmerju. Za poučevanje je značilno, da učitelj(zdravstveni delavec, pouk vodi in ga usmerja. V fazi učenja pa aktivnost preide na učenca(bolnika,zdravega posameznika ali skupino). Učna ura traja 45 minut klasična 90 minut blok ura. V ZV je pogosto krajša lahko tudi 10 minut, ko imamo opravka z bolnikom. Najvišja pozornost je na začetku, potem pade na koncu se zopet dvigne. Učitelj se za vsako uro mora pedagoško pripraviti. Določi didaktično- metodični model za učno uro(operativni smoter,oblike,metode dela) Pomembna je tudi psihofizična priprava. Priprava na nastop, urejenost, umiritev. Pred poukom je potrebno pripraviti tudi prostor in učne pripomočke.

METODE IN OBLIKE DLEA V ZDRAVSTVENI VZGOJI:

METODE DELA: Vzgojne metode dela učinek metod je odvisen od osebe, ki jih uporablja in od tega kako jih uporablja.

-metoda prepričevanja                                  – igranje vlog

– metoda spodbujanja                                   – posnemanje

– metoda vedenja in navajanja                      – identifikacija

– metode preprečevanja                                – študija primera

 

1.METODE PREPRIČEVANJA( poskusimo nekoga prepričevati z argumenti, pozitivno vzdušje) Pomembno je navajanje zadostnega veljavnih in dobro izbranih dokazov, ki jih oseba sprejme, da uravnavajo njeno obnašanje. Oseba sprejme določene vrednote in si ob njih razvija interese,stališča in čustva. Pogoj je več smerna komunikacija sproščena. Lahko jo uporabimo pri pouku v obliki svetovanja( nikoli ne dajemo nasvetov,če nas zato ne prosijo)

Pomembni so vzgledi iz zdravstveno vzgojne prakse. Pri tej metodi lahko uporabljamo tudi kritiko vendar se držimo pravil(nikoli ne kritiziramo osebnosti, ne kritiziramo značaja, ne obravnavamo samo trenutnega stanja. Koristna kritika in samokritika nikoli ne napadeta osebnosti ampak samo stvar in okoliščine.

 

2.METODA NAVAJANJA(nekoga poskusimo nekaj navajati)

Bistvo te metode je usmerjanje osebnosti v tiste dejavnosti,kjer si bo oblikoval  sposobnosti in navade , zaželene lastnosti in značaje vzorcev obnašanja( razvijamo higienske delovne in kulturne navade) Vzgojitelj vodi in nadzoruje osvajanje navad, dokler ne postanejo avtonomne(delo,igra,vzgojni,šolski red,vzgled) Dobre: umivanje, pospravljanje pozdravljanje, tel. aktivnost SLABE: netočnost, zasvojenost z računalnikom,lenoba

 

3. METODE SPODBUJEVANJA

Naloga vzgojitelja je, da varovanca spodbuja in mu pomaga pri premagovanju ovir (dvigovanje samozaupanja)  UPORABLJAMO:

PRIZNANJA: za dosežen uspeh ali za prizadevanje za

Besedno – vidiš, da zmoreš, nebesedno – nasmeh,…

POHVALA: je sredstvo zunanje motivacije

(pisno,ustno,javno,na4 oči)

( nanašati se mora na uspeh, ne sme biti prepogosta, pretirana,ne smemo tudi grajati

NAGRADA: je v obliki materialne nagrade(ne nagrajujemo za nekaj kar je človekova dolžnost