Zdravstvena nega pri različnih bolezenskih stanjih

Opredelite zdravstveni nego pacienta pri obolenjih dihal.

    1. Po katerih znakih prepoznamo pacienta z obolenjih dihal?
  • kašelj: lahko je ð produktiven (čiščenje zgornjih dihalnih poti in čiščenje spodnjih dihalnih poti s kihanjem)
    • feringealni (suhi): suh dražeč kašelj)
    • napadi krčevitega kašlja: pertusis (pri kopb-ju ne pride 2 min do sape, ne more zadihati, postane moder)
    • funkcija kašlja; da se v spodnjih dihalnih poteh očistimo sluzi.
    • nabiranje izločkov bronhialnih žlez, vnetje sapnika, sapnic, tujki (prah), draženje s plini. pojavljajo se lahko v napadih, lahko pa bolnik le pokašljuje. kašelj je suh in neproduktiven ali globok, vlažen in produktiven. videz in količina izločka pomagata pri spoznavanju bolezni.
  • sputum: (hemoptiza): kri je spenjena (povzročitelja iščemo na mikrobiološkem inštitutu), lahko je posledica karcinom pljuč, tuberkuloza (je v porastu – kadar se pojavijo finančne težave, izguba službe, zdravljenje 1 leto z antibiotiki)
  • pljučni zvoki: avskultacija s stetoskopom
    • hropci: zraka gre več noter, alveoli se zlepijo skupaj – znaki bronhitisa
    • piski: (astmatiki, poslušamo s stetoskopom) – zožena dihala
  • pulmonalna dispneja: bolezen pljuč oz. srca (kadar ugotavljamo ali gre za pulmonalno dispnejo ali kardinalno dispnejo si pomagamo s plinsko analizo krvi), ramena vleče navzgor, navaja zavestno pomanjkanje zraka, težko diha že v mirovanju, ob naporu še huje – objektivno vidni znaki napornega dihanja)
  • respiratorna insuficienca (merimo s pulznim oksimetrom)
  • cianoza (kisikova očala, v polsedečem položaju)

    1. Opredelite najpogostejša obolenja dihal.

akutni rhinitis (prehlad) : nanj vpliva imunski sistem

  • posebna oblika je alergični rhinitis, ki je alergično vnetje zaradi stika npr s hišnim prahom

akutni sinusitis (vnetje sinusov): sinusi so votle votline, ki služijo vlaženju in segrevanju zraka ter glasu

  • na začetku je rhinitis, nos spiramo z fiziološko raztopino nato pa damo kapljice operila, inhalacije

akutni tonsilofaringitis (vnetje mandljev in žrela = angina):

  • nujno zdravljenje z antibiotiki: približno 7 dni

influenca (gripa):

  • povzročajo virusi
  • znaki gripe 4. dni do ozdravitve 1. teden, pri starejših več tednov
  • zdravilo: virustatik timaflu vendar ne ozdravi, le skrajša potek bolezni (lajša simptome)

akutni bronhitis (vnetje bronhialne sluznice):

  • kot komplikacija virusne infekcije zgornjih dihal

kronični plučni emfizem

  • napihnjenost pljučnega tkiva (mešičkov in sten med njimi)
  • bolezen pri kateri se pljučni mešički in alveolarni volji nenavadno razširijo, ker stene med mešički razpadejo

astma (vnetje sluznice-kronična bolezen dihal):

  • je alergično vnetje spodnjih dihal, značilno je spreminjanje prehodnosti oz. odprtosti dihal
  • posledica astme je alergija na npr, pršice v hišnem prahu, pelod, živalska dlaka

bronhialni karcinom (90% umre že v 1 letu bolezni, ostali živijo do 5 let)

  • je najpogostejši tumor pri moškem. pojavlja se predvsem zaradi kajenja cigaret.
  • prepoznavanje tipa karcinoma je pomembna za terapijo in prognozo
  • Zdravimo z obsevanjem, operacijo, citostatiki

plučnica (pleumonija –prizadeti

  • Je akutno vnetje pljučnega tkiva
  • Povzročitelji so lahko; bakterije, virusi, mikroplazme, glivice

pljučna atelektaza

  • Nerazpeto pljučno tkivo
  • Pljučni mešički so prazni, zato upadejo in se zlepijo

kronična obstruktivna plkučna bolezen (KOPB)

  • Bronhitis
  • Je obolenje s povečanim izločanjem/nastajanjem sluzi v bronhijih in se kaže s kroničnim kašljem (ko zjutraj vstanemo)
  • Več kot 3 mesece v letu in se ponovi vsaj 2x v letu zapored
  • Chr, plučni emfizem
  • Napihnjenost pljučnega tkiva (mešičkov in sten med njimi)
  • Bolezen pri kateri se pljučni mešički in alveolarni volji nenavadno razširijo, ker stene med mešički razpadejo

kronično pulnonalno srce

  • Je hipertrofiren (razširjen) srčni prekat, ki nastane zaradi celičnih obolenj
  • Pogoj je pljučna hipertenzija (pljučna vena je razširjena), ki nastane zaradi žilnega upora proti toku krvi v pljučnih žilah
  • Pride do obremenitve srca
  • Resperatorna insuficienca
  • popuščanje pljučne funkcije
  • VZROKI; zdravila, možganska poškodba, napačno delovanje živčevja)
  • Akutni resperatorni distres
  • VZROKI; šok, sepsa, asebsa, predoziranje heroina

tuberkuloza

  • Je nalezljivo obolenje, ki ga povzroča bacil Mycobacterium tuberculosis
  • Prizade pljuča (85%), lahko pa tudi druge organe (takrat govorimo o ekstraoulmonalni turebkulozi)
  • Ponovno narašča zaradi infekcije z virusnim HIV (povezana s slabo odpornostjo) in slabe prehrane
    1. Opišite posebnosti zdravstvene nege pacienta z obolenji dihal glede na negovalne probleme.

negovalni problemi

  • otežkočeno dihanje
  • kašljanje
  • prehranjevanje –ni apetita
  • spanje, potenje, povišana tt, mrzlica (oblačenja in slačenje)

zdr. nega

dihanje

  • klima (18-22°c, vsaj 70% vlažnost –sluznica je izsušena, prezračen prostor –več kisika, odstranjevnaje prahu večkrat na dan)
  • opazovanje dihanja
  • položaj (polsedeč)
  • hidracija (2-3l na dan (razen pri obolenjih srca, ko je omejitev vnosa tekočin) čaj in voda
  • čiščenje dihalnih poti (izkašljevanje) –drenažni položaj, fizioterapija (vibro masaža), zdravila (za zmehčanje sluzi), inhalacije

prehranjevanje

  • vzroki; slabši apetit (zaradi okvarjene sluznice, kašljanje), pri otrocih (zaradi kašljanja in bruhanja), nevarnost aspiracije (motnje zavesti, otroci)
  • zn; večkrat na dan manjši obroki (polno kakovostne,…), redno merjenje vz, pokrivanje, obhladki, poostrena higiena –predvsem ustan votlina (preprečevanje infekcij), hrana naj bo vitaminsko obogatena, dovolj tekočine

vzdrževanje tt

  • redno merjenje in beleženje

higiena

oblačenje

gibanje

  • mirovanje (strogo ležanje-ni prekrvavitve)
  • menjava položajev, predihananje pljuč

počitek in spanje

 

KRAJŠA VERZIJA:

  1. Znaki za obolenje dihal:
    • Dihalna stiska: pospešeno ali upočasnjeno dihanje, mehanično oviranje dihanja, subjektivni občutek pomanjkanja zraka, imenovan »lakota po zraku».
    • Dispneja: oteženo, moteno dihanje.
    • Cianoza: ustnice in koža se obarvajo cianotično (modrikasto) in so odraz pomanjkanja kisika.
    • Kašelj: je najpogostejši znak obolenja dihal. Lahko se pojavlja: v napadih ali kot pokašljevanje suh in neproduktiven globok, vlažen in produktiven (s sekretom).

 

  1. Najpogostejša obolenja dihal so:
  • Obstruktivne bolezni pljuč (zožena dihalna pot):
    • KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen (kronični bronhitis, kronični pljučni emfizem),
    • pljučnice,
    • bronhialna astma,
    • pljučna atelektaza,
    • tuberkuloza,
    • kronično pulmonalno srce,
  • Restriktivne bolezni pljuč (omejeno širjenje pljuč):
    • Respiratorna insuficienca,
    • Akutni respiratorni distres,
    • Maligne novotvorbe.

 

  1. Zdravstvene nega:
  • dihanje:
  • Klima v prostoru mora biti 17-22°C, vsaj 70% vlažnost, prezračen prostor, odstranjevanje prahu.
  • Opazovanje in kontrola dihanja.
  • Položaj (dvignjeno vzglavje).
  • Čiščenje dihalnih poti (vlaženje, aspiracije, inhalacije drenažni položaji).
  • Hidracija; 2-3 l/ dan (razen pri obolenjih srca, ko je omejitev vnosa tekočine).
  • Dihalne vaje, pravilna tehnika dihanja.
  • Aplikacija kisika (način aplikacije, nadzor dovajanja, vlažitev kisika, vzdrževanje pripomočkov, pulzna oksimetrija).

 

  • Prehranjevanje:

Večkrat na dan manjši obroki, energetsko bogata prehrana, veliko vitaminov in dovolj beljakovin, veliko tekočine na dan.

  • Vzdrževanje telesne temperature: redno merjenje in beleženje in ukrepanje ob povišani telesni temperaturi.
  • Osebna higiena: poostrena ustna higiena, higiena kože zaradi potenja.
  • Zaradi potenja je potrebno pogosto preoblačenje pacienta in menjavanje posteljnega perila.
  • Gibanje je zaradi bolezni omejeno, zato je potrebno menjavati položaje v postelji (boljša predihanost pljuč), postopno vstajanje.
  • Zagotovimo pogoje za dobro spanje in počitek.

Zdravstvena vzgoja pacienta s kroničnim pljučnim obolenjem

 

  1. Naštejte najpogostejša obolenja srca in ožilja ter znake obolenj.
    1. Opišite najpogostejša obolenja srca in ožilja.

ISHEMIČNA OBOLENJA (zaradi slabo prekrvavljenega tkiva)

  • Nesorazmerje med potrebami srčne mišice po kisiku in dovajanjem le tega
  • Vzrok: arteriosklerotično zoženje ali popolna zapora koronarnih arterij

angina pektoris

  • ishemija srčne mišice zaradi koronarne ateroskleroze in se kaže z bolečino za prsnico ali v predelu srca in izžareva v levo ramo, roko, vrat. Temu rečemo STENOKARDIJA
  • pojavi se pri telesnem ali psihičnem naporu, obilnem obroku hrane, lahko pa se pojavi tudi v mirovanju (v primeru slabih žil)
  • traja 2-5min po aplikaciji nitroglicerina (ki širi žile) mora popustiti. Poznamo jih v obliki lingvalet, obližev ali spreja
  • ZN: dobra zdravstvena vzgoja, obveščenost o bolezni, ukrepi in vzroki, odstranimo čim več dejavnikov tveganja, niso hospitalizirani

akutni miokardni infarkt

  • je ishemična nekroza dela srčne mišice
  • zaradi premajhnega dotoka kisika skozi koronarne arterije
  • RIZIČNI DEJAVNIKI: moški med 45 in 50 let, povečane maščobe v krvi, stres, psihični napori, zmanjšana fizična aktivnost
  • ZN:
    • Individualno prilagojena (traja približno 7-21dni)
    • Gibanje in ustrezna lega (v polsedečem položaju, oz. dvignemo vzglavje, strogo v mirovanju v mirnem okolju)
    • Skrb za osebno nego (preprečujemo infekcije, predvsem ustna nega, pospešimo krvni obtok)
    • Prehrana (manjši obroki, večkrat na dan, kalorično bogata hrana, omejimo tekočine in jih spremljamo z bilanco tekočin)
    • Odvajanje (opozorimo po 1-2dni, strogo zapisujemo)
    • Terapija (prvih nekaj dni na kisikovi terapiji
    • Obiski (omejeni 10-15min)
    • Poučitev o dejavnikih tveganja (nikoli več nebo kot je bilo, prehrana, delavno mesto, gibanje)

Hipertenzivna obolenja

  • Je bolezensko povečanje diastoličnega ali sistoličnega pritiska
  • 110-140/60-90 mmHg, hipertonija/hipertenzija nad 140/90 mmHg, hipotonija/hipotenzija pod 100/60 mmHg
  • Povečano srce zaradi dolgotrajne hipertenzije, ker mora srce pri povečanem pritisku bolj delati
  • VZROKI: dednost, +dejavniki tveganja (stres, telesna neaktivnost, nepravilna prehrana. (vse to pripelje do oblog in neelastičnost žil)
  • ZNAKI: glavobol, kapilare popokajo (rdečkasti predeli), utrujenost
  • ZN: pravilna prehrana, manj slana, povijanje nog, redno jemanje zdravil, čim manj stresa, čim manj dejavnikov tveganja, redno merjenje RR, redne kontrole

Srčna insuflenca levega prekata

  • bledica
  • periferna cianoza
  • hladen znoj
  • oteženo dihanje
  • povišan RR
  • hemotoe (izkašljevanje krvi)
  • pljučni edemi

Srčna insuflenca dsnega prekata

  • zastoj krvi v velikih organih in žilah (jetra, ledvice)
  • oligurija
  • nabrekle vratne vene
  • edemi gležnjev
  • ascites (nabiranje vode v trebuhu)

OBOLENJE OŽILJA

obolenje perifernih arterij

  • nezadostna oskrba tkiva s kisikom
  • arterioskleroza je degenerativni proces (neozdravljiv; lahko odrežejo tudi ud)
  • prvi znak je bolečina

obolenje ven

  • tromboza; delna ali popolna zamašitev ene eli več ven s strdkom
  • tromboflebitis; vnetna sprememba žile (strdki)
    VZROKI: premalo gibanja, kajenje, nezdrava hrana, oblaganje žil
    ZN: odpraviti dejavnike tveganja, redne kontrole, zdravila, ki rečijo kri, hlajenje nog, počitek

varice –krčne žile

  • zvite, žepasto oblikovane, rezširjene, površinske vene
  • VZROKI: starost, sedenje, stoja (v različnih poklicih), dednost, po porodu
  • ZN: povijanje nog, počitek, dvigovanje nog, gibanje
    1. Opišite znake, ki kažejo na obolenje srca.

BOLEČINA V PRSIH (stenokardija)

  • Mesto bolečine, vrsta bolečine, trajanje b., stopnja = jakost, širjenje bolečine, faktorji, ki bolečino olajšajo; znaki, ki jo spremljajo

Vzroki za bolečino v prsnem košu:

Dobro lokalizirane:

  • Fractura, rebra
  • Herpes zoster (pasovec- vname se en kožni živec): reaktivacija noric 1 mesec, bolečina do 1 leta
  • Perikarditis (vnetje osrčnika): ko se nagnemo naprej je bolečina manjša
  • Pulmonarni infarkt (en del pljuč propade-nekroza=odmrtje)

Slabo lokalizirane:

  • Angina pektoris (trenutno pomanjkanje kisika, nič še ni propadlo, Med naporom, Bolečino olajša nitroglicerin)
  • Miokardni infarkt (propade en del mišic, Je že narkozičen, V mirovanju ali med naporom, Nitroglicerin ne olajša (torej če nitroglicerin po 5h min ne olajša lahko vzamemo še enega, če ne pomaga je to vrjetno infarkt), Hladen pot, Opisujejo smerten strah, Terapija; angino plastika (s stentom ki drži od 5-7 let)
  • Miokarditis (vnetje srčne mišice)
  • Refluksni ezofagitis (želodčna vsebina gre v požiralnik in povzroča zgago)

POMANJKANJE ZRAKA = DISPNEJA

  • Je znak pešanja potisne sile srce, ki se najprej pokaže med telesno obremenitvijo
  • Med naporom ali v mirovanju
  • Nenaden pojav dispneje ponoči (t.i. paroksizmalna nočna dispneja) = ortopneja (prisilni sedeči ali pokončni položaj v postelji)

EDEMI

  • Srčni edemi podlegajo sili teže: na spodnjih ekstrimitetah, okoli gležnja, na dorzumu stopala (slabše kot je stanje, višje po nogi potujejo edemi)
  • Simetrični in obojestranski, hladni, koža kasneje modrikasta
  • Pljučni edem (ne more dovolj globoko vdahnit); voda se nabira v bazi pljuč, ki se nahaja tik nad prepono

SINKOPA

  • Kratkotrajna izguba zavesti kardinalnega izvora (motnje srčnega ritma, ortostatska sinkopa)
  • Sinkopa ali kolaps (ali oseba »pade skup«)
  • Bolnik nenadoma pade po tleh in izgubi zavest, ki se hitro povrne
  • Simptomi; bled, suha koža. Navajajo da so na začetku čutili praznino ali lahko lavo, vrtoglavost ali mehke noge. Pogosto bolniki začutijo, da bodo kolabirali in se še predčasno usedejo

PALPITACIJA

  • Neprijeten občutek razbijanja lastnega srca (normalno ob telesni aktivnosti ih strahu, pri srčnih obolenjih; ob gledanje TV-ja)

BOLEČINE IN MOTNJE PERIFERNE CIRKULACIJE

  • Ishemične bolečine v udih so posledica zoženja in zapore arterij
  • Nenadno zoženje se pojavi pri trombozi (kontracepcijske t.) in emboliji (trombolija, maščobna, zračna, pljučna – metastaze), bolečina pa je distalno od mesta okluzije
  • Vnetje površinskih in globokih ven – krčne žile (tromboflebitis, superficialis in profunda)

INTERMITENTNA (prekinjajoča) KLAVDIKACIJA

  • Telečje noge=mehke noge: občasno noge nenadno odpovedo, zmanjša se pretok krvi, traja nekaj sekund, pretok krvi v nogi se za hip ustavi

ORTOPNEJA

  • To je težko dihanje med ležanjem, ki izgine, če se bolnik usede
  • Je znak hujše srčne insuficience

UTRUJENOST

 

  1. Načrtujte zdravstveno nego pacienta pri ishemičnih obolenjih srca
    1. Opredelite ishemična obolenja srca.

V skupino ishemičnih srčnih bolezni sodijo različne bolezni, ki jim je skupno nesorazmerje med potrebami srčne mišice po kisiku in dovajanjem le tega. V industrijsko razvitih deželah je ishemična srčna bolezen glavni in najpogostejši vzrok smrti, med srčnimi obolenji pa predstavlja 60—70% vzrokov smrti.

Vzroki za nastanek ishemične bolezni So lahko različni, npr. zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi (holesterol, tnigliceridi), kajenje, sladkorna bolezen …

Posledica le teh je aterosklerotično zoženje ali popolna zapora venčnih (koronarnih) arterij (pretok krvi se zmanjša ali prekine). Najpogostejši ishemični bolezni sta:

  • angina pektoris,
  • akutni miokardni infarkt.
    1. Naštejte dejavnike tveganja za nastanek kardiovaskularnih obolenj.
  • Hipertenzija (povečan krvni tlak)
  • Ateroskleroza (maščobe se lepi na stene žil)
  • Kajenje (nikotin vpliva na živce, žile pa postanejo neelastične)
  • Debelost
  • Duševna napetost (visok pritisk, žile se skrčijo, povišan krvni sladkor)
  • Povišan krvni sladkor (nor.:3,4-6,1 mmol/l, ukvarja žile, prav tako, če sladkor niha)
  • Telesna neaktivnost (manjša elastičnost žil, slabše delovanje srčne mišice)
  • Alkohol (zunanje žile, ki uravnavajo toploto se razširijo, notranje pa se zožijo)
  • Kontracepcijske tabletke (krvni strdki)
    1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacientu z miokardnem infarktom.

Zdravstvena nega je odvisna od stopnje obolenja, zapletov in bolnikove starosti. Prve dni bolnik leži v intenzivni koronami enoti, kjer je priključen na monitoring, kar omogoča trajen nadzor vitalnih funkcij. Naloga tehnika zdravstvene nege je pomoč v vseh življenjskih aktivnostih tako dolgo, da se bolniku zdravstveno stanje izboljša.

  • Soba mora biti zračna, mirna, zdravstvena nega poteka brez razburjanj in naglice.
  • Bolnik mora prve ure popolnoma mirovati, zato poskrbimo za primerno lego, to je relaksacijski položaj z rahlo dvignjenim vzglavjem. Obračamo ga s pomočjo rjuhe. Posteljo urejamo zelo previdno, saj je vsak telesni napor lahko usoden.
  • Po dogovoru z zdravnikom pričnemo z mobilizacijo bolnika (2.-3. dan se začne rehabilitacija po infarktu). Dolgo ležanje in mirovanje v postelji je opuščeno. Le pri bolnikih z zapleti, kot so motnje ritma, odpoved srca, se ležanje lahko podaljša. V tem primeru preprečujemo možnost nastanka razjede zaradi pritiska.
  • V začetku opravljamo posteljno kopel, ustno nego pa po vsakem obroku. Ko bolnik prične svojo rehabilitacijo, lahko opravi osebno higieno sam (sprva še v postelji).
  • Obroki hrane morajo biti v začetku poltekoči, količinsko skromni, lahko prebavljivi in pogostejši; z njimi pokrijemo bolnikove potrebe po kalorijah.
  • Skrbimo za redno odvajanje blata, da preprečimo zaprtje in napenjanje ob izločanju. Za krajši Čas bolniku vstavljamo črevesno cevko (Če ga napenja), izločanje olajšamo z malimi oljnimi klizmami in odvajali po zdravnikovem naročilu.
  • Omejimo obiske, vstop v intenzivno nego in terapijo dovolimo za nekaj minut le najožjim svojcem.
  • Skrbno nadziramo infuzijsko terapijo in dovajanje kisika po nosnem katetru ali obrazni maski (upoštevamo zdravnikova naročila) in bolnika opazujemo.
  • Bolnik intravenozno prejema močan analgetik zaradi hudih bolečin v prsih, lahko tudi nitroglicerin v obliki tablet in pomirjevala za umiritev psihične napetosti. Zdravnik predpiše fibrinolitično zdravilo, kadar so za to izpolnjeni pogoji (če je vzrok akutnega srčnega infarkta okluzivni (zapirajoči) tromb na aterosklerotičnem plaku koronarne žile). Z bolniki izvajamo individualne programe aktivnosti. Program predpiše zdravnik in določi obseg pomoči v zdravstveni negi in fizioterapiji. Poteka v treh stopnjah:
    • mirovanje v postelji — le nekaj dni, nato gibanje in posedanje postelji,
    • počitek v naslanjaču
    • nato hoja (najprej v sobi, nato po hodniku, nazadnje po stopnicah)
  • bolnika rehabilitiramo po točno določenem programu (7 do 21 dni). Pomembno ga je poučiti o bolezni (enako člane njegove družine) in odstraniti dejavnike tveganja (nikotin, stres, premalo gibanja, nepravilna prehrana) za nastanek koronarne arterioskleroze kar zajema zdravljenje hipertonije, sladkorne bolezni, presnovnih motenj ter znižanje holesterola.
  • Z bolnikom se pogovorimo o zdravem načinu življenja v zvezi s telesno aktivnostjo in prehrano. Dobi naj pisna navodila o rednih vajah. Svetujemo mu uravnoteženo hrano, ki ima malo sladkorja in holesterola. Pri zvišani telesni teži je potrebna redukcijska dieta, dokler ni dosežena normalna teža. Prepovemo mu kajenje in mu svetujemo, naj se izogiba stresnim situacijam.
  1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacentih z ledvičnimi obolenji.
    1. Naštejte najpogostejša bolezenska stanja sečil.
  • Akutni cistitis
  • Akutni pielonefritis
  • Kronični pielonefritis
  • Asimptomatičnia bakteriourija
  • Sečni kamni
  • Glumerulonefritis (akutni in kronični)
  • Ledvična odpoved
    1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacientih z ledvičnimi oblenji.
  • Zelo pogoste so motnje mikcije. Lahko so izražene kot pogosto ali premajhno izločanje, kot zastoj ali nekontrolirano izločanje seča (inkontinenca). Negovalno osebje spremlja in opazuje mokrenje, bolniku nudi podporo in vzpodbuja normalno izločanje.
  • Mirovanje bolnika v postelji je potrebno pn srčni odpovedi, zato poskrbimo za ustrezno lego in obračanje.
  • Osebna higiena je poostrena pri nepomičnih bolnikih, pri bolnikih z edemi in inkontinenco, saj bomo le tako uspešno preprečili nastanek razjed zaradi pritiska. Ledvični bolniki so nagnjeni k takim razjedam, trombozi (zaradi edemov), infekcijam kože (koža je suha, srbeča in ima vonj po acetonu) ter pljučnici (zaradi slabše predihanosti pljuč in odpornosti organizma).
  • Skrbimo za primerno mobilizacijo in razgibavanje sklepov.
  • Bolniku pomagamo pri izbiri oblačil (primerni kroji, maten- ali), oblačenju in lokalnem ogrevanju.
  • Dietno prehrano predpiše zdravnik, je zelo pomembna, predvsem pri zdravljenju kronične odpovedi ledvic. Bolniki morajo omejiti uživanje beljakovinske hrane, hrane z veliko kalija, fosfatov in kuhinjske soli. Potrebe po vodi in tekočini morajo biti prilagojene vsakemu bolniku posebej.
  • Včasih nastopijo inapetenca (neješčnost), slabost, bruhanje, kolcanje, bolečine v želodcu (uremični gastritis) in zadah iz ust, ki je tipičen za uremijo. Vsako spremembo, ki smo jo opazili pri bolniku, skrbno evidentiramo in o njej poročamo.
  • Pri terapiji z diuretiki je nujna kontrola bilance tekočin, telesne teže in krvnega tlaka.
  • Kontroliramo in beležimo vitalne funkcije ter nudimo pomoč pni diagnostičnih in terapevtskih ukrepih.
  • Pomoč pri obvladovanju bolečine in preprečevanju stresa je namenjena predvsem bolnikom, ki zaradi trajajoče stresne situacije (manjša zmogljivost, glavoboli, bolečine v hrbtu) stalno uporabljajo analgetike, ki jih je potrebno omejiti.
  • Prednostna naloga negovalnega tima je spremljanje bolnika v krizni situaciji in pomoč.
  • Poskrbeti moramo tudi za bolnikovo varnost.
  • Pri preprečevanju ledvičnih obolenj je zelo pomembno zdravstveno svetovanje. Ljudi poučimo o rizičnih faktorjih, ki lahko vplivajo na razvoj bolezni, kot o načinu življenja. Opozorimo jih, da so pretirana uporaba zdravil (posebej analgetikov), premalo tekočine, močno začinjena hrana, kajenje, telesna neaktivnost in neprimerna prehrana najpogostejši rizični faktorji, ki vodijo v različne bolezni seču.
  • Pni dializnih bolnikih skrbimo za uravnavanje kalija in kalcija, za primerno prehrano ter primerno količino popite tekočine.

 

  1. Razložite zdravstveno nego pri pacientu z žolčnimi kamni.
    1. Naštejte najpogostejše znake žolčnih kamnov.
  • Žolčni napadi/kolike – pod desnim rebrnim lokom, ki se širijo v desno ramo in hrbet
  • Občutek tiščanja v žlički (epigastriju)
  • Izpahovanje
  • Slabost
  • Napenjanje
    1. Opišite zdravstveno nego pacienta z žolčnimi kamni.
  • mirovanje,
  • karenco hrane,
  • lajšanje bolečin — lokalna sprostitev s toplimi ovitki,
  • dajanje spazmolitikov in analgetikov po naročilu.

Bolniki v prehrani ne prenašajo maščob in rumenjaka. Pozneje naj ima hrana malo maščob, ker lahko maščobe izzovejo krčenje žolčnika, to pa povzroči kolike. Pri ponavljajočih se težavah in komplikacijah (vnetje žolčnika) je priporočljiva operacija (npr. cholecystectomia — odstranitev žolčnika). Danes je pogosto odstranjevanje z endoskopsko metodo, ki predstavlja za bolnika manjše tveganje kakor klasični operativni poseg.

 

  1. Razložite posebnosti zdravstvene nege pacienta z mavcem.
    1. Kaj opazujem pri pacientu z mavcem?
  • temperaturo in barvo kože na prizadeti okončini (hladni, bledi prsti kažejo na pritisk mavca na arterijo, modrikasti, vendar topli pa na pritisk na veno);
  • otekanje nog, rok in prstov prizadete okončine;
  • senzibiliteto — izgubo občutka na prizadeti okončini (bolnik to opiše kot mrtev predel, torej ga ne občuti) ali pa občutek drevenenja, mravljinčenja;
  • motoriko — zmožnost premikanja prstov na prizadeti okončini;
  • bolečino (bolečina nastane zaradi pritiska na živec, po določenem času mine, ostane pa okvara živca, npr. pareza);
  • bolečino, ki jo povzroči razjeda zaradi pritiska, nastane zaradi pritiska mavca (nevarna mesta so peta pri korekcijski longeti, kostne štrline, npr. gleženj);
  • alergijo na mavec — nastane zaradi preobčutljivosti na sintetično vato, ki jo ovijejo okrog uda pred nameščanjem mavčnega ovoja.

      [wp_ad_camp_1]

    1. Predstavite posebnosti zdravstvene nege pacienta z mavcem.
  • Mavčni povoj (mora se dobro prilegati, ne sme pa biti tesen zato je opazovanje prvi dan zelo pomembno);
  • sklepi (sklepi, imobilizirani z mavcem, ne smejo biti giblivi oz. se pod mavcem premikati);
  • položaj okončine (za zmanjšanje otekline naroči zdravnik namestitev na opornico).

Spremembe v zgoraj naštetih točkah kažejo na motnje v zdravljenju, zato moramo takoj, ko se pojavijo, o njih obvestiti zdravnika. Pri nekaterih motnjah bo odredil odstranitev mavca in nameščanje drugega, in sicer takoj ali šele potem, ko mine oteklina. Bolniki, ki imajo predpisano mirovanje, pogosto potrebujejo našo pomoč v različnih življenjskih aktivnostih. Skrb za higieno kože, še posebej smo pozorni, da odstranimo ostanke mavca s prstov poškodovane okončine.

 

  1. Načrtujte zdravstveno nego pacienta z možgansko kapjo.
    1. S katere strani pristopamo ko bolniku in izvajamo negovalne ter terapevtske postopke?

Negovalno osebje naj vse negovalne intervencije izvaja iz prizadete strani in ima pri tem očesni kontakt z bolnikom. Nočna omarica naj stoji na prizadeti strani.

    1. Pojasnite načrt zdravstvene nege bolnika z možgansko kapjo,

Načrt zajema:

položaj pacienta: menjavamo na dve uri, še posebej smo pozorni na prizadeto stran telesa;

osebno higieno: uporabljamo grobe umivalne vrečke, umivamo od zdrave k bolni strani;

vzpodbujamo ga k samooskrbi, pri tem je pomembno, da pustimo pacientu dovolj časa, da se nauči ene aktivnosti, preden preidemo k drugi;

izvajamo temeljito ustno nego, pozorni smo na zobno protezo (mora dobro sedeti), pazimo na ostanke hrane saj jih pacient na prizadeti strani ne more odstraniti z jezikom.

hranjenje: pri motnjah požiranja se velikokrat ni možno izogniti hranjenju po sondi, ko se pacientu vrne občutek požiranja, ga pričnemo hraniti per os, hrano vedno postavimo pred pacienta tako, da jo vidi saj pride pri tem do povezave med čutoma vida in vonja ter refleksa požiranja, pomagamo mu, kolikor je potrebno;

podporo pri odvajanju urina in blata: pogosto so inkontinentni, zato poostrimo anogenitalno nego;

neobvladovanje govora: afazija bolnika zelo prizadene, da ne razume vprašanja in ne more odgovoriti, nova situacija ga čustveno pretrese, do pacienta smo strpni, za pogovor si vzamemo čas, lahko se poslužujemo pripomočkov, kot so: govorne table, simboli…

učimo ga slačenja, oblačenja, umivanja rok;

spodbujamo ga pri gibanju, učimo ga hoje na WC;

rehabilitacija, ki poteka že v bolnišnici, predvsem kot psihofizična podpora pacientu. Potrebuje veliko časa potrpljenja in discipline. V času hospitalizacije je lahko pacient depresiven, agresiven ali zmeden.;

 

  1. Opredelite cerebrovaskularni insult (ICV).
    1. Pojasnite definicijo Svetovne zdravstvene organizacije (SVO) za cerebrovaskularno bolezen.

ICB je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko začne z znamenji manj opazne difuzne možganske arteroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.

Je bolezen, pri kateri gre za seštevek hitro razvijajočih se znamenj motene možganske funkcije, ki traja več kot 24h je žilnega izvora in je lahko smrtna.

    1. Naštejte preiskovalne metode in opišite vzroke za nastanek ICV.
  • Rtg slikanje– glave in hrbtenice,
  • Anamneza
  • Klinični pregled
  • Druge standardne preiskave (krvne preiskave)
  • Pregled očesnega zadja
  • Lumbalna punkcija
  • UZ priskave
  • CT slikanje– v globino in po plasteh,
  • Kontrastne preiskave– ožilja glave, hrbtenice,
  • Angiografija možganskega ožilja
  • Preiskave likvorja– (L3,L4)- zaradi suma na možgansko krvavitev ali meningitis,
  • MR, EKG, EMG

VZROKI; Vedno gre za motnjo krvnega dotoka (s tem pomanjkanje kisika), Do tega lahko pride zaradi krvavitev anevrizm ali zadardi strdkov (arteroskleroza, tromboza embolija- zdračna embolija, maščobna embolija)

    1. Naštejte rizične dejavnike za nastanek ICV.
  1. Dejavniki tveganja, na katere ni mogoče vplivati:
  • starost
  • spol
  • genski dejavniki
  • rasna pripadnost
  • majhna porodna teža
  1. Dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati:
  • arterijska hipertenzija
  • sladkorna bolezen
  • dislipidemija
  • srčne bolezni (atrijska fibrilacija, bolezni zaklopk, …)
  1. Slabe razvade – te lahko odpravimo s spremembo življenjskega sloga:
  • čezmerna telesna teža, debelost
  • telesna nedejavnost
  • kajenje
  • kronični alkoholizem in zloraba drog
  • stres

 

  1. Opredelite cirozo jeter in načrtujte zdravstveno nego bolnika z cirozo jeter.
    1. Kaj je ciroza jeter?

Ciroza je kronična bolezen in pomeni nepopravljivo okvaro jeter zaradi difuzne fibroze. Normalno jetrno tkivo in struktura žil propadata zaradi tvorbe vozličev v jetrnem tkivu. Med vozliči se razrašča vezivno tkivo, zaradi česar je jetrnega parenhima vse manj -funkcija jeter odpoveduje. Motnje nastanejo tudi v portalnem krvnem obtoku.

  1. Kateri so najpogostejši vzroki zanjo?

Alkohol in virusni hepatitis

    1. Naštejte znake, ki spremljajo cirozo jeter, in jih opredelite.
  • Utrujenost, slabo počutje, hitra utrujenost ob najmanjšem naporu,
  • Inapetenca, hujšanje,
  • Topa bolečina v predelu jeter,
  • Krvavitev iz prebavil (zaradi motenega pretoka krvi skozi jetra nastanejo varice želodca in požiralnika),
  • Spremembe na koži (pajkasti nervusi, zlatenica, podkožne krvavitve, srbenje)
  • Ascites –nabiranje tekočine v trebuhu
  • edemi,
  • Spremembe ožilja –varice požiralnika in zato zakrvavijo (melena in hemapteze)
    1. Načrtujte zdravstveno nego.
  • popolno abstinenco alkohola;
  • dieto;
  • skrb za redno odvajanje;
  • mirovanje in sprostitev;
  • pomoč pri osebni higieni, če presodimo, da jo bolnik potrebuje;
  • preprečevanje srbenja kože (vroče prhanje, negovalne kreme za telo);
  • preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska in pljučnice pri ležečih bolnikih;
  • nadzor vitalnih znakov, zavesti, telesne teže in nastajanja edemov, da hitro ugotovimo nastajajoče zaplete in jih skušamo omiliti;
  • pomoč in nadzor pri zdravljenju z infuzijo in dajanje predpisanih zdravil;
  • pomoč pri ostalih aktivnostih, če jo potrebuje.

 

  1. Opredelite sladkorno bolezen.
    1. Kaj je sladkorna bolezen? Kako se kažejo posledice te bolezni?

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kronične hiperglikemije (stalno povišan sladkor v krvi). Normalna količina glukoze na tešče je od 3,9-6,1 mmol/l. Od 6,1-6,9 mmol/l je mejna bazalna glikemija. Če je glukoza na tešče več kot 7 mmol/l; oz. kadarkoli preko dneva ali dve uri po obremenitvi z glukozo več kot 11,0 mmol/l govorimo o diabetesu. Nastane zaradi pomanjkanja hormona insulina ali odpora proti delovanju insulina. Posledica takega stanja je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, kar povzroči trajne okvare majhnih žil oči, ledvic in velikih žil z arteriosklerozo ter drugih tkiv in organskih sistemov. Nastane na osnovi dednih dejavnikov in okolja, kar pogosto deluje skupaj.

 

Razlikujte sladkorno bolezen tipa ׀׀ in tipa ׀

Tip I

Ali juvenilni diabetes (u otroštvu, mladosti, do 30-40 let)

Pojavi se ob rojstvu ali kasneje

Burni znaki (kar naenkrat pride do pomanjkanje inzulina): hiperglikemija, ketoacidiza in glikozurija

Avtoimunska bolezen (uničenje beta celictrbušne slinavke -langerhansovi otočki propadejo)

Od inzulina odvisna bolezen

Pride do prenehanje proizvodnje inzulina

Obolelih je približno 10% sladkornih bolnikov

Kot sprožilni dejavnik okolja je lahko virusna okužba (gripa, rdečke), stres, prehrana v otroštvu.

Tip II

Najpogostejša oblika SB (90%)

Pojavi se v starosti (po 40. letu)

Osnova je genetska

Nastane zaradi odpornosti celic na inzulin (inzulin odpira celice, da lahko sladkor pride vanje, če inzulina ni ali pa če je celica odporna nanj, sladkor ostane v krvi)

ZDRAVLJENJE; pravilna prehrana, telesna aktivnost, peroralni antidiabetiki (vplivajo na delovanje inzulina in pomanjšanje odpornost celic na inzulin), kasneje z inzulinom

Blagi začetni znaki

Kronični zapleti

 

  1. Razločite pomen zdravega načina življenja pri pacientu s sladkorno boleznijo.
    1. Pojasnite pomen pravilne prehrane sladkornega pacienta,

Zdrava prehrana sladkornega bolnika je bistvo zdravljenja, saj brez nje ni učinkovito nobeno drugo zdravljenje. Pravilno prehranjevanje zahteva od bolnika potrebno znanje, ki ga mora pridobiti. Osnovna značilnost diete je zdrava in uravnotežena prehrana.

Dieta je individualno prilagojena in temelji na predpisani količini sestavljenih ogljikovih hidratov (škrobna živila). Hrana naj vsebuje veliko dietnih vlaknin, beljakovinsko živilo(pusto belo meso, jajca, sir in mleko z manj maščobe), optimalno količino vitaminov in mineralov.

Omejimo predvsem živalske maščobe. Močno pa omejimo enostavne ogljikove hidrate, kot so navadni sladoled, med, marmelada, sirup, bomboni, čokolada. Vsakodnevna prehrana naj bo sestavljena tako,

da so v njej zastopane hranilne snovi v razmerju: 15 % beljakovin, 30 % maščob, 55—60 % ogljikovih hidratov.

Hrano enakomerno razdelimo na pet obrokov čez ves dan. Kalorične potrebe določijo glede na bolnikovo telesno težo, konstitucijo, starost, delo in stanje presnove (žene v nosečnosti potrebujejo več kalorij). Pravilno izvajanje diete zahteva od bolnika ustrezno znanje in spremembe življenjskih navad.

    1. Predstavite pomen osebne higiene pacienta s sladkorno boleznijo.

Izpostavljeni so obolenjem, infekcijam, omogoči normalno delovanje kože in lojnic, krepi prožnost žil, živčnih končičev, skrbna nega celega telesa; posebej pa ustne votline (žleze proizvedejo malo sline), nog, kožnih gub, pravilna izbira oblek in obutve (naravni materiali)

Zelo pomembna v preprečevanju bolezni in za bolnikovo ugodno počutje je njegova osebna higiena. Urejen in čist človek je tudi mnogo bolj samozavesten. Sladkorni bolnik je zaradi svoje bolezni veliko bolj nagnjen k obolenjem. Koža in sluznice So obrambni plašč proti vdoru klic. Namen osebne higiene je tako odstranitev prahu, mikroorganizmov, odmrlih celic, izločkov lojnic in znojnic s kože. S tem poskrbimo za normalno delovanje kože, krepitev prožnosti žil, živčnih končičev, čutilnih telesc in nemoteno delovanje znojnic in lojnic.

Sladkornega bolnika posebej opozarjamo na osebno higieno, nogo telesa, zobovja in ustne votline, nego rok, nog in nohtov, nego lasišča in izbiro primerne obleke in obutve.

    1. Kakšen pomen ima telesna dejavnost za pacienta s sladkorno boleznijo?

redna telesna aktivnost; uravnava krvni sladkor, uravnava RR (gibljivejše žile), izboljšuje psihično in fizično kondicijo, vsak dan vsaj 30 min vaj, individualno prilagojen, pozorni na prehrano (pazijo da jim ne pade sladkor- pri močnejši obremenitvi)

Telesna aktivnost deluje ugodno na presnova, telesno težo, razgibanost, srce in žile ter na bolnikovo duševno počutje. Za ljudi, ki so v rizični skupini za nastanek diabetesa tipa 2, je priporočljivo veliko gibanja.

Bolnika v aktivnost ne silimo, ampak mu skušamo vzbuditi potrebo po gibanju. Pri svetovanju aktivnosti pa upoštevamo:

  • življenjske navade,
  • starost,
  • zaplete pn sladkorni bolezni,
  • druga obolenja

Pri vsaki obliki aktivnosti smo pozorni na prehrano, ker telesna aktivnost povečuje oz. pospešuje presnovo. Potrebno je, da ima bolnik vse obroke in da uživa vmesne obroke, sicer pride do hipoglikemije. Važna je enakomerna telesna aktivnost, šport — mišično delo stopnjuje izgorevanje in znižuje krvni sladkor. Na pohodih in pri planinarjenju so potrebni vmesni odmori z obroki hrane.

 

  1. Razložite pomen pravilne nege nog in nohtov pri pacientu s sladkorno boleznijo.
    1. V kaj je usmerjena preventiva diabetičnega stopala?

Sodi v makroangiopatije, kaže se kot gangrena ali ulkus, nastane že po najmanjši poškodbi prstov ali pete, ki se lahko dodatno inficira. Najpomembnejša je preventiva diabetičnega stopala. Bolnika poučimo o pravilni negi nog in pravilni izbiri obutve. Bolniki morajo vzdrževati tople noge, zato je pomembna primer- na izbira nogavic in čevljev, ki ne tiščijo in so narejeni iz naravnih materialov, da se noga ne poti.

Poučimo jih o vsakodnevnem pregledu nog (tudi s pomočjo ogledala) in pravilnem striženju nohtov, Poroženelo kožo je potrebno odstranjevati sprotno, najbolje je, da to opravi strokovnjak, kajti že najmanjša poškodba zahteva posebno oskrbo. Zaradi pravilne obremenitve stopal Svetujemo diabetikom uporabo posebnih vložkov za čevlje. Vsak pojav vnetja stopal pri diabetiku sodi v zdravstveno oskrbo..

 

Varovanje pred mrazom; ne bodite bosi (ker nič ne čuti ne ve, da je stopil na nekaj ostrega), ne uporabljajte termoforjev in grelnih blazin (ker ne čuti, lahko pride do opeklin)

Umivanje; vsak dan umijte noge z mlačno vodo in milom dobro jih obrišite z mehko brisačo, tudi med prsti (vlažna območja so možna gojišča bakterij), nogam lahko vsak dan privoščite kopel –vendar naj ne traja več kot 5min (koža se zmehča in hitreje okuži

Sedenje; obe stopali naj bosta pri sedenju na tleh (zaradi arteroskleroze in zastoja krvi v nogah)

Nogavice; nobenih lukenj in gub, ne pretesne, ne prevelike, brez tesnih elastik

Čevlji; udobni in mehki, dovolj visoki in ozki, ne visokih pet, prevelikih in pretesnih

    1. Pojasnite zdravstveno nego nohtov diabetičnega pacienta.

Nega nohtov:

  • Za nego nohtov je najbolje, da uporabljamo razkužen pacientov (osebni) pribor.
  • Nohte na nogah strižemo ravno, ne pregloboko (v živo), ostre robove opilimo.
  • Obnohtje čistimo s topim priborom in nežno.
  • Če ima pacient kurja očesa ali otiščance, naj to oskrbi pediker.

Leave a comment