ZNAČILNOSTI
Posebnosti prebavnega trakta lahko vplivajo na nastanek in razvoj bolezni. Dojenčkova prebavila so še nezrela in izločajo manjše količine prebavnih sokov. Otrok lahko burno reagira na napake v prehrani(driska, bruhanje..). Organizem je slabo odporen in že na manjše infekcije lahko reagira s težkimi bolezenskimi stanji.
Simptomi:
– Bruhanje( vomitus, emesis), – Napet trebuh
– Slabost ( navzea), – povišana TT
– Bljuvanje ( regurgitacija)
– Driska( diareja),
– Dehidracija
– Zaprtje ( obstipacija),
– Krči v trebuhu ( abdominalna kolika)
– Podhranjenost ( distrofija)
HIPERTROFIČNA STENOZA PILORUSA
Pilorična stenoza je prirojena motnja, pri kateri je mišica, ki povezuje želodec z dvanajstnikom, povečana, in onemogoča praznjenje želodca. Vzrok bolezni ni znan, znaki pa se pojavijo okoli enega meseca starosti. Mleko se po hranjenju nabira v želodcu, ta pa ga s krčenjem skuša premakniti naprej skozi zadebeljen želodčni vratar (pilorus) v dvanajstnik. Ker hrana ne gre naprej, dojenček intenzivno bruha neprebavljeno sesirjeno mleko, tudi do enega metra daleč. Bruhanja ne smemo zamenjati s polivanjem, ki je pri dojenčkih enake starosti po hranjenju običajno. Dečki zbolijo 5×pogosteje kot deklice. Hipertrofičen je sfinkter pilorusa, ki se vedno bolj veča in oži volumen.
MOŽNI NEGOVALNI PROBLEMI:
• Bruhanje
• Dehidracija
• Anemija
• Obstipacija (zaprtje)
NEGOVALNE INTERVENCIJE:
– Opazujemo: kdaj se je bruhanje pojavilo( čas), pogostost bruhanja in izbruhano vsebino ( sestava, vonj, barva, primesi), količino in splošni videz otroka
– Nadomeščamo tekočino, per os, po žlički ali brizgalki v majhnih tekočinah in intravenozno po naročilu zdravnika.
– Merimo vitalne znake
– Tehtamo otroka enkrat dnevno
– Starše poučimo o prehrani in higieni.
– Higiensko-epidemiološki ukrepi.
– Opazovanje in dokumentiranje blata
Kakšni so simptomi?
• bruhanje v loku po jedi, začne se v starosti približno 4 tednov,
• nezadostno pridobivanje na teži,
• slabost in utrujenost,
• otrok ne odvaja blata
Diagnostika Zdravljenje
• Laboratorijske preiskave krvi • Operacija
• Ultrazvok
• Rentgensko slikanje s kontrastom
GASTROEZOFAGEALNI REFLUKS
Je nehotno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Želodčna vsebina je želodčni sok z encimi, hrana in pijača, ki ju je otrok zaužil in slina, lahko pa tudi izločki trebušne slinavke in žolčnika.
Prvi znaki gastroezofagealnega refluksa se pri večini otrok pojavijo v prvem do šestem tednu otrokove starosti.
SIMPTOMI:
• Dojenček bljuva (poliva), bruha ali celo bruha v loku.
• Otrok slabše napreduje na telesni teži ali celo hujša.
• Pojavi se motnja požiranja.
• Otrok je nemiren in odklanja hrano.
• Lahko nastane vnetje sluznice požiralnika z ranicami, otrok bruhne kri in kot posledica se razvije slabokrvnost.
• Nevaren zaplet je zatekanje kisle želodčne vsebine iz požiralnika v pljuča.
• Otrok pomodri, kašlja, lovi sapo in mu hrope v prsih.
• Slab zadah.
MOŽNI NEGOVALNI PROBLEMI:
• Pekoča bolečina za prsnico,
• bruhanje, bljuvanje,
• občutek kisline v ustih,
• slab zadah,
• znižanje tonusa mišice zapiralke,
• motnje požiranja,
• slabokrvnost oz. anemija (ob pojavu krvi).
NEGOVALNE INTERVENCIJE:
• Pogostejši obroki v manjših količinah,
• Svetuje se antirefluksni položaj – za 30 stopinj dvignjen položaj otroka v posteljici.
• Antirefluksni položaj je potreben ob negi otroka in med njegovim spanjem.
• Pomembno je, da po obroku dojenček ‘podre kupček’, zato naj bo vsaj pol ure po jedi v pokončnem položaju.
• Ko dojenčka po jedi in po podiranju kupčka položimo v posteljico z dvignjenim vzglavjem, naj bo sprva v desnem bočnem položaju, nato pa v položaju na hrbtu.
BRUHANJE ( VOMITUS, EMESIS)
V dobi otroštva je bruhanje pogost in navadno nenevaren pojav. Veliko dojenčkov kdaj izbruha hrano, kar ni nevarno, razen v primeru da otrok izgublja težo.
Pogosto bruhanje po obroku v prvih treh mesecih življenja je značilno za zoženje želodčnega vratarja( stenoza pilerusa). Bruhanje lahko spremlja tudi vse okužbe želodca in črevesja, prehranjevale motnje pri dojenčkih in celo nekatere okužbe zunaj prebavnega trakta. Lahko je tudi eden od simptomov gripe, okužb sečil, angine, vnetja možganov, škarlatinke.
Simptom bolezni ni le bruhanje samo, pomembni kazalci vrste bolezni so tudi barva, vonj in sestava izbljuvka. Po navadi najprej izbruhamo ostanke hrane( so kiselkastega vonja), nato rumenkaste, sluzaste želodčne sokove in nazadnje zelenkastorumen žolč. Navzočnost krvi v izbljuvku spoznamo po tremnorjavem videzu izbljuvka, saj želodčni sokovi kri razgradijo. Pri zapori črevesja je lahko v izbljuvku tudi blato.
TIPI BRUHANJA:
– Regurgitacija ( izbljuvek, ki se cedi otroku iz ust)
– Eksplozivno bruhanje ali bruhanje v loku se pojavi naenkrat, ko se želodčna vsebina v loku izloči iz želodčka ( hipertrofična stenoza pilerusa)
– Bruhanje zmerne moči ( vračanje želodčne vsebine skozi usta-predhodna slabost)
– Ruminacija ( otrok sproži sam, najpogosteje s sesanjem prsta, izbruhano vsebino nato ponovno prežvekuje in požira)
VZROKI BRUHANJA:
– Prirojene anatomske nepravilnosti prebavil npr. popolne zapore ali zoožitve
– Zožitev žalodčnega vratarja ( stenoza pilerusa)
– Gastroezofagalni refluks, slabo delovanje sfinktrske mišice med želodcem in požiralnikom, zato se vsebina želodca vrača v želodec in usta,
– Preobčutljivost na kravje mleko ali druge sestavine v hrani
– Malabsorbcija: motnja v razgradnji in vsrkavanju razgrajenih produktov hranilnih snovi
– Okužbe s črevesnimi zajedalci
– Psihogeno bruhanje: zaradi nezadovoljenih čustvenih potreb
– Ostalo: vnetje prebavil, infekcije( meningitis), alergije, nepravilno hranjenje, zastrupitve s hrano, poškodbe glave in psihični vzroki.
MOŽNI NEGOVALNI PROBLEMI:
– Nevarnost aspiracije,
– Nevarnost dehidracije
– Vneta koža okoli vratu in za ušesi,
– Pomanjkanje hranilnih snovi
– Nezmožnost za telesno aktivnost zaradi splošne oslabelosti
– Utrujenost zaradi pomanjkanja spanja in napora pri bruhanju,
– Pomanjkanje znanja staršev o negi in bruhanju.
INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE:
– Opazujemo: kdaj se je bruhanje pojavilo( čas), pogostost bruhanja in izbruhano vsebino ( sestava, vonj, barva, primesi), količino in splošni videz otroka
– Ob bruhanju ga namestimo v tak položaj, da preprečimo aspiracijo( bok, z glavo nagnjeno postrani). Posebno pomembno pri dojenčku, ki si še ne more pomagati sam. Dojenčka lahko tudi vzamemo v naročje in glavico rahlo nagnemo naprej in jo podpremo.
– Večjemu otroku podpremo glavo in mu pripravimo ledvičko s staničevino, ki naj ju ima vedno ob sebi.
– Nadomeščamo tekočino, per os, po žlički ali brizgalki v majhnih tekočinah in intravenozno po naročilu zdravnika. Vodimo bilanco tekočin, večkrat dnevno ga stehtamo.
– Preverjamo stanje kože, sluznic, fontanele
– Merimo vitalne znake, spremljamo laboratorijske izvide
– Sobo prezračimo ustvarimo miren in zatemnjen prostor
– Ves čas smo v otrokovi bližini saj je lako zaradi bruhanja prestrašen. Vzamemo ga k sebi in mu nudimo podporo.
– Po vsakem bruhanju otroku ponudimo vodo ali nesladkan čaj, da si splakne usta. Opravimo ustno nego. Kožo v okolici ust, za ušesi ali pod vratom dobro umijemo in osušimo, lahko tudi zaščitimo s kremo.
– Preoblečemo posteljo in zamenjamo pižamo.
– Otroka in izbruhano vsebino ves čas opazujemo in bruhanje beležimo na temperaturni list z dogovorjenimi oznakami- V ( vomitus)
– O bruhanju obveščamo zdravnika. Pri ponavljajočem bruhanju zdravnik običajno predpiše praznenje želodca z želodčno cevko.
– Po hranjenju pridržimo otroka v pokončnem položaju, da se znebi zraka v želodcu. S tem lako tudi preprečimo bruhanje.
DRISKA ali DIAREJA
Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Po navadi se pojavita obe spremembi hkrati. Če traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski, če traja več kot mesec, o kronični. V blatu se poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se v blatu znatno poveča količina neprebavljene hrane, se zmanjša prehajanje hranljivih snovi v telo. Človek začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zato pride do izsušitve ali dehidracije. Če ga ne prepoznamo in ne zdravimo dovolj hitro, lahko v skrajnem primeru povzroči smrt. V nerazvitem svetu so driske pogoste zaradi okužb z mikroorganizmi in so eden od najpogostejših vzrokov za umrljivost, še posebej pri otrocih. Otroci so zaradi majhnih energijskih zalog za negativno ravnovesje hranil in tekočin še posebej občutljivi.
VZROKI:
• Okužbe s patogenimi mikroorganizmi (rotavirusi, salmonelami, paraziti)
• Preobčutljivost za sestavine živil (mleko, gluten)
• Avtoimunske bolezni črevesja (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen)
• Potovanja v oddaljene kraje z nižjim življenjskim standardom (potovalna driska)
• Nepravilno delovanje trebušne slinavke
• Stranski učinki nekaterih zdravil (antibiotiki)
• Zloraba odvajal
• Sistemske bolezni (npr. cistična fibroza), ko pride do okvare notranjih organov zaradi prirojenega nastajanja vodnih bul
• Operativna odstranitev delov črevesja zaradi drugih bolezni
• Funkcijske motnje, značilne za sindrom razdražljivega črevesja
MOŽNI NEGOVALNI PROBLEMI:
• spremenjena funkcija črevesja, diareja,
• pomanjkanje telesnih tekočin,
• neuravnotežena prehrana,
• poškodovana koža (anogenitalnega predela),
• omejitev gibanja zaradi bolečin,
• nevarnost infekcije s patogenimi mikroorganizmi,
• pomanjkanje znanja staršev o driski,
• zmanjšana telesna masa pri otroku
[wp_ad_camp_1]
INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE:
• Pri otroku izvajamo intimno nego po vsakem odvajanju, kožo temeljito osušimo in jo negujemo z primerno otroško kremo.
• Spremljamo količino in koncentracijo urina.
• V izjemnih primerih po naročilu zdravnika pošljemo blato na mikrobiološko preiskavo(koprokultura)
• Rehidracija otroka s prekuhano vodo, čajem , če oralna ni možna je učinkovita enteralna ali parenteralna( vse tekočine naj bodo ogrete na telesno temperaturo).
• Spodbujamo otroka.
• Tehtamo otroka enkrat dnevno.
• Pri otrocih , ki so dojeni nadaljujemo z dojenjem in dodajanjem tekočine.
• Pri večjih otrocih nadaljujemo normalno vendar odsvetujemo mastno in presladko hrano.
• Otroku nudimo čustveno podporo.
• Starše poučimo o prehrani in higieni.
• Higiensko-epidemiološki ukrepi.
• Opazovanje in dokumentiranje blata ( označimo i)
IZSUŠITEV ali DEHIDRACIJA:
Pomeni pomanjkanje vode in elektrolitov v telesu. Otrok lahko izgubi tekočino z bruhanjem, drisko, znojenjem, povišana TT,…
Pomanjkanje se kaže v različnih stopnjah:
Lažja dehidracija- otrok je žejen, ima suh jezik in sluznico, podočnjake
Zmerna- suha usta in sluznica, upadle oči, upadli fontaneli,slab tugor kože, oligurija, izguba TT, možno pospešeno dihanje
Težka- poleg zgoraj naštetih, se pojavi še bledica, hladne okončine, pospešen pulz, anurija in pospešeno in globoko dihanje, tihi srčni toni, motnje zavesti (zaspanost-koma)
VZROKI:
Pri čezmernem potenju, zvišani telesni temperaturi, bruhanju in driski. Posebno so k dehidraciji nagnjeni bolniki s sladkorno boleznijo in odpovedjo jeter. Pri otrocih se dehidracija pojavi najpogosteje, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb.
MOŽNI NEGOVALNI PROBLEMI:
• pomanjkanje telesnih tekočin (zaradi bruhanja, driske, zvišane TT, potenja,,,),
• izsušitev sluznice in jezika,
• neuravnotežena prehrana,
• izguba telesne mase,
• nezmožnost organizma gibanja zaradi oslabelosti
INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE:
Otroka večkrat tehtamo.
Otroku dajemo dovolj tekočine, ki jo mora popiti v določenem času( npr. nesladkan čaj, prekuhana voda,..)
Otroku mažemo ustnice in vlažimo sluznico.
Opazujemo otrokovo kožo.
Otroku merimo vitalne funkcije, stanje zavesti, nudimo mu psihično podporo.
Otroku omogočimo mirno okolje.
Po naročilu zdravnika nadziramo intravensko infuzijskotekočino.
Kontroliramo urin (diureza).
Starše poučimo o nevarnosti in preprečevanju dehidracije.