Zdravstvena nega – Gibanje in ustrezna lega

1.) ZN pacienta pri RZP
a)rizični dejavniki za nastanek RZP:
    bolniki z zmanjšanim gibanjem
    Splošna slaba fizična kondicija
    Motnje prekrvavitve
    Presnovne motnje
    Bolniki z vročino
    Inkontinentni bolniki
    Prevelika telesna teža
    Bolniki s premajhno telesno težo
b)Stopnje RZP- ja :
(1. stopnja – rdečina, ki po odstranitvi pritiska izgine;
2. stopnja – stalna rdečina, ki po odstranitvi pritiska ne izgine, na koži se pojavi odrgnina ali nastane mehur;
3. stopnja – dermalna rana: prizadete so vse plasti kože in podkožja;
4. stopnja – globoka rana: poškodovane so vse plasti tkiva: koža, podkožje in mišice, rana se širi do kosti in sklepov.

c) Intervencije  zdravstvene nege pacienta pri razjedi zaradi pritiska
–    Razbremenitev, odstranjevanje pritiska in strižne sile dosežemo z rednim spreminjanjem lege in položajev pacienta, z razgibavanjem pacienta in z uporabo pripomočkov za razbremenitev pritiska.
–    Redno spreminjanje lege in položaja pacienta na vsaki dve uri, pri bolj ogroženih pa na 1 do 2 uri. V dokumentacijo zdravstvene nege (v list obračanja) dokumentiramo čas in položaj, v katerega smo namestili pacienta ter morebitne posebnosti (npr. spremembe na koži ali bolečino v določenem položaju).

–    Primerno ležišče, ki naj bo mehko, brez gub in iz naravnih, zračnih materialov. Pri večji ogroženosti namestimo antidekubitalno blazino.
–    Uporaba pripomočkov za preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska, kot so blazine različnih oblik in velikosti in antidekubitalne blazine za ležišče in invalidski voziček.
–    Higiena kože: skrbimo za redno osebno higieno pacienta, kožo umivamo z blagim milom. Umito kožo dobro obrišemo in osušimo, posebno med  kožnimi gubami. Kožo  namažemo s primerno kremo.
–    Pravilna prehrana pacienta: varovalna prehrana in zadosten vnos tekočine. Pri bolj ogroženih pacientih mora prehrana vsebovati več beljakovin, vitaminov in pri shujšanih pacientih tudi več kalorij.

2.) ZN pacienta pri preprečevanju RZP – ja
a)najpogostejša vztoka za nastanek RZP
–    dalj časa trajajoč pritisk
–    strižna sila
–    rizični faktorji
b)zmanjšanje, odstranjevanje pritiska :
je enostavna metoda razbremenjevanja pritiska inaktiviranja bolnika za gibanje v postelji.uporabljamo različne razbremenilne blazine. Priporočljivo je aktivno in pasivno razgibavanje bolnika
obračanje :
naj bo kontrolirano. Obračamo ga na 3- 4 ure, ogrožene pa vsake 2 uri, zelo shujšane ali debele bolnike obračamo na 1 uro.
Nega kože:
Umivanje, uporaba kreme, čisto in suho perilo brez gub
Dobra prehranjenost:
Bogata beljakovinska in vitaminska hrana, dovolj tekočine, sadje, zelenjava

3. Pacient je negibljiv in leži v postelji. Razložite, katerim zapletom je izpostavljen pacient zaradi dolgotrajnega ležanja.
a)    Naštejte zaplete zaradi negibljivosti in dolgotrajnega ležanja!
Razjeda zaradi pritiska, tromboza, otrdelost sklepov, zastojna pljučnica.
b)    Opišite posamezne zaplete zaradi dolgega ležanja
rzp:
    Lahno odrgnjena koža ali globoka kožna okvara, ki nastane zaradi dalj trajajočega pritiska, strižne sile ali rizičnih faktorjev (bolniki z zmanjšanim gibanjem, bolniki v splošno slabi fizični kondiciji, bolniki z motnjami prekrvavitve, bolniki s presnovnimi motnjami, bolniki z vročino, bolniki z inkontinenco, bolniki s preveliko telesno težo, bolniki s premajhno telesno težo in dehidrirani bolniki)
    Lokalizacija (kje se lahko rzp pojavi):
    Uhelj, hrbtenica – rama, lopatice, komolec, križnica, trohanter – glavica stegnenice, koleno, gleženj, peta.
tromboza:
    Tvorba krvnih strdkov na žilni steni. Najpogosteje se pojavijo v venah na nogah in medenici.
    Na nastanek vplivajo 3 faktorji: upočasnjen krvni obtok, spremembe žilne stene, motnje strjevanja krvi.
    Najbolj ogroženi pacienti za trombozo: po operaciji, nosečnice in žene v poporodnem obdobju, prevelika telesna teža, starejši bolniki, sladkorni bolniki in bolniki ki so že preboleli trombozo
    Zgodnji znaki tromboze: bolečine vzdolž vene ali bolečine na podplatih, lokalna vročina, kasneje rdečina in oteklina prizadaneta ekstremitete, dvig telesne temperature in pulza – znaki vnetja
otrdelost sklepov – kontrakture:
    To je gibalna omejitev sklepa. Nastane zaradi skrajšanja mišic, vezi in zmanjšanja sklepnih ovojnic. Kontrakture povzročajo omejitve gibanja in bolečine.
    Vrste kontraktur: nevrogene (pri centralnih ali perifernih ohromitvah), zaradi bolečin (posledica zmanjšanega gibanja pri poškodbah in obolenjih v predelu sklepa, vsaka nepravilna ali varovana drža sklepa lahko pripelje do tega)
    K nastanku kontraktur so nagnjeni bolniki z: vnetimi sklepi, degenerativnimi obolenji, ohromitvami, poškodbami, opeklinami v bližini sklepov, dolgotrajnim mirovanjem.
zastojna pljučnica
    Zaplet na dihalih ki nastane zaradi neaktivnosti pacienta. Dihanje je plitvo, površno in predvsem spodnji deli pljuč niso predihani. Nastane vnetje, ki je lahko predvsem nevarno za starejše slabotne bolnike.
c)    Razložite intervencije zdravstvene nege za preprečevanje zapletov pri dolgotrajnem ležanju!
rzp:
    Zmanjšanje, odstranjevanje pritiska in preprečevanje strižne sile (blazine, vložki, specialne postelje, posebno izpostavljena mesta dodatno obložimo, roho blazina, ovčje krzno, aktivno in pasivno razgibavanje bolnika, osvežilno umivanje z blago masažo)
    Obračanje bolnika (kontinuirano 24h na dan, bolnike na meji ogroženosti obračamo na vsake 3-4 ure, ogrožene vsaki 2 uri, zelo shujšane ali zelo debele pa vsako uro, nastavimo list obračanja)
    Nega kože (umivanje, pri občutljivi in suhi koži uporabljamo nealkalna mila, uporabljamo losjon, pomembno je tudi čisto suho in mehko perilo brez gub, če se bolnik poti uporabljamo primerno posteljno perilo ki je zračno)
    Dobra prehranjenost bolnika (bogata beljakovinska in vitaminska prehrana – dvigujemo odpornost organizma, dovolj tekočine)
tromboza:
    Pravilen položaj bolnika (zaradi nevarnosti tromboembolije, nog po operaciji ne dvigujemo)
    Zgodnje vstajanje bolnika (na dan po operaciji, naslednji dan, kadar pa bolnik ne more vstati iz postelje uvedemo dodatne ukrepe za gibanje)
    Razgibavanje v postelji (različne vaje z arazgibavanje – krčenje in iztegovanje prstov na nogi, dviganje in spuščanje nog, kroži z nogami, noge izmenično krči in izteguje, noge upre v tla in se dviguje v križu, v postelji simulira vožnjo kolesa)
    Kompresija (elastična kompresija – nogavice s pravilno kompresijo, elastični povoji, antitrombozne nogavice – elastične, nogavice se oblačijo leže, nosijo se 24h, dnevno opazujemo in negujemo kožo nog, elastični povoj uporabljamo kadar nimamo primernih nogavic)
otrdelost sklepov – kontrakture:
    Fiziološki položaj sklepov (kadar bolnik nima predpisanega posebnega terapevtskega položaja)
    Vaje razgibavanja (pasivne – pri ležečih bonikih vsaj 2x dnevno, počasi in previdno, z eno roko fiksiramo sklep – z drugo razgibavamo, čimprej jih nadomestimo z aktivnimi vajami, aktivne – bolnik aktivno sodeluje)
zastojna pljučnica:
    Dihalne vaje, Aktivno in pasivno razgibavanje v postelji, Obračanje bolnika, Dobra hidracija bolnika, Izkašljevanje bolnika, Primerna mikroklima v prostoru

[wp_ad_camp_1]

4. Opišite pravila za pravilno premikanje in dvigovanje pacienta.
Pripomočki za varno dvigovanje in premikanje pacienta so:
– različna držala, ki so pritrjena na steno, sprehajalna palica, bergla, hodulja,
– drseča podloga, drseča deska (rollbord),
– različni pasovi za dvigovanje in premikanje, vrtljiv podstavek ali krožnik,
– invalidski voziček, osebno dvigalo za pacienta, kopalno dvigalo.
Pripomočki povečajo stabilnost pacienta, nudijo oporo, zmanjšajo obremenitev, olajšajo premikanje in dvigovanje.

b) Pravila za varno dvigovanje in premikanje pacienta so:
–  Obujemo varne in udobne čevlje, ki ne drsijo, obleka naj bo udobna in naj ne utesnjuje.
–    Ugotovimo, kaj lahko pacient naredi sam in ga pri tem spodbujamo. Pripravimo pripomočke, ki jih bomo potrebovali, npr. desko za premeščanje, pasove, dvigalo za pacienta.
–    Poskrbimo za varno okolje, odmaknemo vse ovire in si uredimo dovolj prostora za gibanje.
–    Posteljo dvignemo na primerno višino.
–    Stojimo z rahlo razmaknjenimi stopali, kar nam omogoča stabilnost. Vzravnamo hrbtenico in pokrčimo kolena.
–    Imeti moramo zanesljiv prijem. Pacienta držimo čim bližje sebi. Pri dvigovanju stisnemo mišice medeničnega dna.
–    Izvajamo enakomerne gibe. Kadar dvigujemo v skupini, izberemo vodjo in delamo usklajeno.
–    Uporabljamo pripomočke za premikanje, dvigovanje in premeščanje pacienta.

Leave a comment