Odnos do bolnika naj bo topel,pozoren,vzpodujajoč in empatičen.
Duševni bolniki se pogosto pomaknejo vase in socialno izolirajo, kajti okolica še vedno gleda vanje z predsodki, s strahom,odporom..
Zelo pomembno je vključiti zdravljenje in seveda priprava na dopust in vsakdanjo življenje.
PROCESNA METODA DELA
Ugotavljanje potreb zdravstvene nege.
Pozorni smo na telesne, duševne in socialne potrebe,pomemben individualen pristop brez predsotkov, aktivno poslušanje.
NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE
Določimo cilje in čas,kdaj bomo to dosegli
Bolniku omogočimo aktivno delovanje pri predsodkih zdravstvene nege.
IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE
Pomembno vlogo ima lastna presoja, osebni odnos in etika.
Pomembna je tudi pravilna dokumentacija.
VREDNOTENJE
Spoznavanje novih ali sprejemnih potreb bolnika. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, ki pa je relativno saj sta stres in prenapetost pogostejša kot mir in dobro počutje. Duševna bolezen je, ko nas preplavijo občutki strahu in tesnobe, realni svet doživljamo izkrivljen.
PSIHOSOCIALNA REHABILITACIJA
individualna obravnava
v zdravljenje je nujno vključiti svojce, prijatelje, ki so pomembni tudi po odpustu.
Spodbujamo, da mora narediti sam, kar zmore
razumeti moramo, da je po bolezni velikokrat prisiljen v socialno, ekonomsko in statusno manj ugoden položaj
poudarek na zaposlitvenih možnostih
zagotavljamo kakovost življenja
PRAVICE DUŠEVNIH BOLNIKOV
sprejem brez privolitve je možen izjemoma. (takrat ko bolnik ogroža varnost)
zato je v psihijatriji toliko bolj pomemben etični čut, to je izostrena vest in zdrava osebna presoja
pravice so točno takšne kot pri vsakem drugem človeku.
DILEME PRI ZRDAVSTVENI NEGI
zdravstvena nega nasilnega bolnika:
fizično omejevanje, ne apliciramo zdravil če bolnik tega noče
prisilni sprejem v bolnico,brez privolitve-ko ogroža sebe ali druge
zaprti oddelek(včasih tudi nujno potreben)
KOMUNIKACIJA
zlasti pri ljudeh z duševnimi motnjami je dobra terapevtska komunikacija ključnega pomena.
Komunikacija je tu delovno orodje.
Vsak človek vstopi v odnos z drugimi s svojimi občutki, strahovi, pričakovanji, vrednotami, sposobnostmi in omejitvami
vsak človek je enkraten, neponovljiv
bolj ga poznamo, lažje pomagamo
ZNAČILNOSTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE
zaupanje, ki si ga moramo pridobiti in zaslužiti, pomembno je da ga poslušamo
sprejemanje bolnika takega kot je, nihče ni popolen
empatija, razumevanje njegovih občutkov
spoštovanje,ki se ga že z prijaznostjo in vljudnostjo
bolnik naj govori o sebi in svojih problemih, ne smemo ga obremenjevati z svojimi problemi
seveda pa dosledno spoštujemo in varujemo osebne podatke
ZN BOLNIKA V KRIZI
razvojne krize v določenih življenjskih obdobjih so normalne, situacije pa so naključne(smrt,neuspeh,nesreča)
znaki: telesni in duševni.
Nespečnost,nemir,pomankanje apetita,glavobol,prebavne motnje.
Bolnik razmišlja le o svojem problemu, občuti tesnobo in strah, je osamljen, izgubi samozaupanje, je negotov in nemore najti izhoda iz krize.
Do bolnika moramo biti zelo razumevajoči in biti vedno pripravljeni prisluhniti, kajti tak bolnik je zelo občutljiv.
Bolnika čim bolj spodbudimo, da govori o svojih občutkih in ne preprečujemo joka..vzbujamo mu upanje.
TESNOTA IN ZDRAVSTVENA NEGA
strah in tesnoba sta lahko nekaj povsem normalnega. Tesnoba ima težje prepoznavne vzroke.
Znaki: zvišan ali znižan krvni tlak,znižan pulz,težave z dihanjem,nespečnost,občutek slabosti,hitra razdražljivost, skrajna točka tesnobe je panika!
Takemu bolniku moramo zagotoviti občutek varnosti, njegovim strahovom ne naklanjamo prevelike pozornosti.
Za te bolnike je dobro,da se čim manj ukvarjajo sami s sabo. Čim več aktivnosti(telesne) in družbenega življenja.
Obstaja nevarnost da se tesnoba prenese tudi na zdravstvenega delavca.
PSIHOSOMATSKE TEŽAVE IN ZN
Gre za organske (telesne) težave, ki so močno povezane z duševnimi dejavniki.
Bolnik poišče pomoč zaradi organskih težav, vzrok pa je v psihi.
Najpogostejši telesni znaki: alergija, glavobol, povišan krvni tlak, bolečine v hrbtenici, gastritis. Debelost, motnje menstruacije, impotenca..
MOTNJE!
Manija: je nasprotje depresije.
Ljudje so pretirano samozavestni in odločni.
Delujejo nerazsodno( veliko nakupujejo, zapravljajo denar po nepotrebnem.
So prepirljivi, lahko tudi agresivni.
Spanca ne potrebujejo(lahko so budni tudi po več dni).
So nenehno v gibanju.
Počutijo se bolj kakor kadar koli prej v življenju.
ZN PRI MANIJI: Bolnika moramo zaščititi pre pretirano aktivnostjo, nikoli se mu nesmejimo čeprav je včasih videti smešen. Pomaga tudi, da se ne smeši pred drugimi ljudmi.
Počuti se zdrav in odklanja zdravnika( nadzor!) Pomagamo, da noč prespi(včasih z zdravili), spodbujamo ga pri higieni,ker mu na začetku težko kaj dopovemo se hitro razjezi,smo čim bolj mirni in nerazpravljamo z njim preveč.
Depresija: žalost, tesnoba, občutek praznine in brezupa. Pojavljajo se črnogledost, občutek nemoči,
brezvrednosti in krivde.
Posameznik izgubi veselje in zanimanje v stvari in dejavnosti, ki so ga prej veselile.
Težave s spanjem(nespečnost ali pretirano spanje)
Spremenjen tek(izguba tega ali pretirana ječnost)
Težave s koncentracijo.
Pogosti so tudi telesni simptomi: glavobol, prebavne motnje, bolečine po telesu in misli o smrti in samomoru.
ZN PRI DEPRESIJI: Zagotovimo mu občutek sprejetosti in varnosti. Potrebuje stalni nadzor zaradi samomorilne ogroženosti.
Pomoč pris vseh življenjskih aktivnostih oz. spodbuda pri tistih ki jih sicer zmore.
Predvsem je problem pregrana, s tem povezano odvajanje in pa spanje.
SAMOUNIČEVALNO VEDENJE IN ZN
Samomor je mogoč preprečiti. Naša dolžnost je, da skušamo odkriti skrite misli o nesmiselnosti življenja.
Samomorilno dejanje ni nikoli posledica le enega mučnega doživetja.
Odločitev za samomor raste v človeku dolgo, lahko že iz mladosti.
Motiva sta dva: težnja po smrti in klic na pomoč.
S svojo toplino lahko največ pomagamo, pomembno je da sprašujemo.
Poslušamo bolnika.
Ocenimo samomorilno ogroženost.
Ukrepamo, če je treba.
Nič nepomagamo, če dajemo vrednostne sodbe (npr: ali nič ne mislite na svoje otroke?)
Nenazadnje,vedeti moramo, da je sam odgovoren za svoje življenje in da smo naredili kar je v naši moči.
MOTNJE V ODNOSIH IN ZN
Pozitivni medsebojni odnosi so pomembni za zadovoljstvo v življenju.
Shizofrenija: je najpogostejša motnja v odnosih. Je kronična duševna bolezen z veliko obrazi.
Glavni znaki:
Motnje čustvovanja(žalostne stvari sprejema z nasmehom)
Nepovezano mišljenje(ponavljajo iste besede)
Avtizem(umik iz resničnosti v svoj svet)
Brezvoljnost,negativizem(npr: odklanjanje hrane)
Blodnje in haluciniranje.
Bolnik potrebuje našo skrb za njegovo prehrano, počitek, jemanje zdrail in njegovo varnost. Če smo z njim spoštljivi, mu vlivamo zaupanje v ljudi.
Svoje okolje bolnik doživlja kot nenaklonjeno. Bolnika ne prepričujemo v nasprotno, da je njegovo mišljenje zmotno, temveč prisluhnemo opisovanju misli.
ZN NASILNEGA BOLNIKA
Bolnikovo nesprejemljivo vedenje je posledica motenj.
ZN ne izvajamo sami.
Najpomembnejša je samozaščita.
Dovolj (5) ljudi pri fizični omejitvi(zaradi varnosti)
Če ne gre drugače je dovoljen tudi beg.
ZN OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Večina staršev hoče dati svojemu otroku najboljše in vzgajajo jih vzgajajo pri svojih najboljših močeh, čeprav veliko težav nastane ravno v neustreznem družinskem okolju.
DUŠEVNA ZAOSTALOST:
Stanje nepopolnega ali zaostalega razvoja, uma, kjer je prizadeto mišljenje, govor, motorika in sposobnost vzpostavljanja družabnega kontakta.
Obstaja več stopenj inteligenčne zaostalosti:
intelektualna sposobnost in socialne prilagoditve se deloma lahko izboljšajo z vajami in rehabilitacijo.
Razlikujemo:
Duševna zaostalost(slaboumnost,debilnost) -IQ je 50-90
Zmerna duševna zaostalost(imbecilnost)- IQ je 35-49 (Down Sindrom)
Težka duševna zaostalost IQ je 20-34) potrebna stalna pomoč.
Globoka duševna zaostalost(idiotija) IQ je pod 20 (težave v komunikaciji,skrbi zase)
DIHANJE!
Pri dihanju (respiraciji) razlikujemo 2 fazi:
Vdih(inspirij) je vsesavanje zraka v pljuča, sledi izdih (ekspirij) to je iztiskanje zraka iz pljuč.
Človeško telo oddaja oglj.dioksid in sprejema kisik skozi pljuča. Namen dihanja je izmenjava med zrakom in krvjo v pljučih.
V vdihanem zraku je največ dušika in skoraj 21% kisika ter 0.04% oglj.dioksida.
V izdihanem zraku pa je približno 16% kisika in 4%oglj.dioksida.
Izdihani zrak je tudi boj vlažen in topel.
Dihanje se vzpostavi ob rojstvu in preneha ob smrti.
Človek brez dihanja lahko preživi le 3 minute.
Z dihanjem se pri človeku zadovoljuje potreba po kisiku.
FIZIOLOŠKI FAKTORJI KI VPLIVAJO NA DIHANJE:
Zunanje dihanje:
respiracija je sprejemanje kisika in oddajanje oglj. dioksida.
Prsno dihanje.
Notranje dihanje(celično)
Oksidacija ogljikovih hidratov za sproščanje telesu potrebne energije
PSIHOLOŠKI FAKTORJI:
Prek avtonomnega živčnega sistema..
Npr.: čustva- upočasnjeno dihanje(strah), pospešeno (jeza)
Zavestno vplivanje.
EKOLOŠKI FAKTORJI:
atmosfera (dušik, kisik, oglj. dioksid, voda)
KAŠELJ
Je normalen refleksno obrambni mehanizem naših dihal. S kašljem odstranjujemo tujke, ki nehote zaidejo v naše dihalne poti in odvečno sluz.
Poznamo: produktiven kašelj in neproduktiven kašelj.
RAVNANJE Z IZMEČKOM
Bolnik mora imeti vedno dovolj robcev.
Vrečka za odmetavanje ( menjamo 3,4x dnevno)
Lastnosti izmečka: tekoč(serozen), sluzav gnoj, krvav..
Sputum obravnavamo kot kužnino(izpljunek)
OPAZOVANJE IN MERJENJE DIHANJA
Normalna frekvenca dihanja
novorojenček: 40-44 vdihov na min.
mali otrok: 25-30 vdihov na min.
odrasli: 16-18 vdihov na min.
Gledamo dvigovanje in spuščanje prsnega koša.
RITEM DIHANJA
Frekvenca dihanja:
normalno(posebnosti) EUPNEA
zvišano število vdihljajev v minuti TAHIPNEA
znižano število vdihljajev v minuti BRADIPNEA
oteženo dihanje DISPNEA
prenehanje dihanja APNEA
KVALITETA IN GLOBINA DIHANJA
Globoko, počasno, enakomerno dihanje KUSSMAULOVO DIHANJE
Plitvo,kratko,postaja globje in hitrejše,ponovno plitvo in sledi apnoična pavza CHEYNE STROKESOVO DIHANJE
Hitro, prekomerno dihanje HIPERVENTILACIJA
Površinsko,plitko dihanje(zaradi bolečine) HIPOVENTILACIJA
Piskajoče dihanje(zaradi zožitve) STRIDOR
OPAZOVANJE DIHANJA
opazujemo prsni koš, trebuh in obremenitev pomožnih dihalnih mišic.
Opazujemo tudi: barvo kože,pulz in krvni tlak,splošno počutje (cianoza-modro obarvana koža)
NEGOVALNA INTERVENCIJA
ustrezna mikroklima
ustrezna vlažnost prostora (prezračenost)
hidracija
namestitev v ustrezni položaj(polsedeči)
pomoč ob kašlju(sedeči ali drenažni položaj)
aspiracija po zdravnikovem naročilu
inhalacija
kajenje
INHALACIJA (vdihavanje)
zdravilo deluje lokalno in sistemsko
električni aparati: apliciramo fiziološko raztopino, zdravila po navodilu zdravnika.
Maska mora dobro prekrivati nos in usta
Po inhalaciji aparat razkužimo, maske za enkratno uporabo odvržemo
Hipoksemija: je v klinični praksi najpogostejši razlog za terapijo s kisikom
V arterijski krvi zmanjšamo vsebnost kisika.
SIMPTOMI IN ZNAKI HIPOKSEMIJE
dispnea v mirovanju
nemir
zmedenost
neorientiranost
izguba zavesti
pospešen srčni utrip
tahikardija
cianoza
VITALNI ZNAKI (so merljivi-jih merimo)
1. dihanje 2. pulz 3. krvni tlak 4. teles.temper. 5. zavest
merimo jih s pomočjo aparatur.
OPAZOVANJE IN MERJENJE PULZA
Pulz je sunek pulznega vala v arterijah. Merimo ga 1 minuto.
Na temperaturnem listu ga zabeležimo z modro barvo( 1 kvadratek so 4 utripi-povežemo z krivuljo)
Opazujemo tudi ritem in kvaliteto (dobro,slabo,tipen)
PULZ MERIMO NA NASLEDNJIH ARTERIJAH
Vratna arterija
Koželjnična arterija
Arterija na nadlahtnici
Senčnična arterija
Stegenska arterija
Podkolenska arterija
Arterija na hrbtišču stopala
FREKVENCA PULZA
otrok do 2 leti : 120/min
v 4.letu : 100/min
v 10.letu : 85/min
odrasli : 60-80/min
normalizira se okoli 12 leta.
ODSTOPANJE V FREKVENCI
Tahikardija: pospešen pulz nad 100/min (razburjenje,napor)
dvig telesne temp. za 1 stopinjo se pulz pospeši za 8-12 udarcev/min.
Bradikardija: upočasnjen pulz pod 60/min ( v spanju, trenirani športniki, obolenja)
RITEM
Pri zdravemu človeku je pulz ritmičen.
Aritmija: neenakomerni presledki
KRVNI TLAK
Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile.
Sistolični ( zgornji) krvni tlak ki ga izmerimo takrat kadar srce iztisne kri v žile, in diastolični ( spodnji) krvni tlak, ko srčna mišica počiva.
Manšeto napihujemo dokler tipamo pulz, nato spuščamo zrak iz manšete. Prvi slišni ton je zgornji (sistolični) tlak. Zelo počasi spuščamo zrak iz manšete še naprej. Ob tem veš čas slišimo pulz. Zadnji slišni ton pa je spodnji (diastolični) tlak. Potem pulza ne slišimo več, tipamo pa ga še vedno.
[wp_ad_camp_1]
Sistolični tlak je izmerjen med skrčenjem srca.
Diastolični tlak je izmerjen med utripi, ko je srce sproščeno in kri takrat doteka v srce.
VREDNOSTI KRVNEGA TLAKA
odvisno od starosti, spola in konstitucije
dojenčki: 75/50 mm Hg ( živo srebro)
šolski otroci 95/60 mm Hg
odrasli: 110-140/60-90 mm Hg
ODSTOPANJA
Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg
O zvišanem krvnem tlaku (hipertoniji) govorimo kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg.
Hipotanija: krvni tlak je pod 100/60 mm Hg (šok,izguba krvi)
KAJ POVZROČA VISOKI KRVNI TLAK
dednost
starost(po 45 letu se krvni tlak viša)
spol(moški so bolj ogroženi od žensk)
prevelika telesna teža
čezmerno uživanje soli
ČEZMERNO PITJE ALKOHOLA
telesna neaktivnost
stres
MOTNJE ZAVESTI
Kvantitavne(budnost)
samnolenca – dremavica (zaspan, s tresenjem ga zbudimo)
ZN BOLNIKA S KISIKOM
dihalna stiska (pomanjkanje kisika) – cianoza ( pomodrela koža in vidnih sluznic)
sledi dovajanje kisika (namen je da povečamo koncentracijo kisika v krvi)
KISIK
Skladišče: ločen in dobro označen prostor za polne in prazne kisikove jeklenke.
Vedno pred uporabo preveri polnost jeklenke in delovanje kisikovega sistema.
NOSNI KATETER
Pripomočki za aplikacijo nizkih koncentracij kisika v vdihanem zraku.
Nosni kateter namestimo čez nosnico.( je mozeč, draži sluznico-poškodbe sluznice)
DVOROGI NOSNI KATETER ( kisikova očala)
Pripomočki za aplikacijo nizkih koncentracij kisika v vdihanem zraku.
KONTRAINDIKACIJA- obstrukcija nosnic ( problem če bolnik diha skozi usta)
STANDARDNA MASKA ZA KISIK
Pripomočki za aplikacijo nizkih koncentracij kisika v vdihanem zraku.
VENTURI MASKA
Pripomočki za aplikacijo srednjih koncentracij kisika v vdihanem zraku.
OHAIO MASKE
Pripomočki za aplikacijo visokih koncentracij kisika v vdihanem zraku.
Vrečko s kisikom napolnimo tako, da s prstom zapremo vhod v vrečko dokler se ta ne napolni z kisikom in se povsem razpre.
KISIKOV ŠOTOR
Barokomora, ki z zvišanjem tlaka in vduhavanjem čistega kisika služi za zdravljenje ozeblin in odprtih ran pri sladkornih bolnikih.
PULZNI OKSIMETER – merjenje kisika v krvi!
INKUBATOR ( dovajanje čistega kisika)
VRSTNI RED APLIKACIJE KISIKA
pripravimo vir kisika ( odpremo jeklenko, kisikov sistem vstavimo v stensko napeljavo)
na ventilu namestimo želeni pretok kisika. Namestimo na sistem.
Pripomoček za aplikacijo kisika namestimo pacientu.
VLAŽENJE KISIKA
vlažilci – sterilna destilirana voda (higiena)
plastične posodice na navoj vsak dan razkužimo, nalijemo sterilno vodo.
PRAVILA
Predpiše zdravnik
Kontroliramo dovajanje kisika
Kisik mora biti ovlažen
ZN BOLNIKA S KISIKOM
kontroliramo dovajanje kisika (količina,pretok,čas)
pravilen način
redna ovlažitev kisika in kontrola
vzdrževanje ( čiščenje) in menjavanje dihalnega sistema (maska,nosno kateter)
pulzna oksimetrija in merjenje vitalnih funkcij
kontrola plinov v arterialni krvi (plinska analiza krvi)
stalen nadzor, opazovanje
ZAPLETI
slaba ovlažitev kisika (infekcije)
dolgotrajna inhalacija
prevelika koncentracija kisika v krvi (respiratorna paraliza)
slepota pri dojenčkih
nevarnost eksplozije
INHALACIJA (vdihovanje)
zdravljenje z vzdihovanjem vodnih plinov, ovlaženih medicinskih plinov v aerosole razpršenih zdravil
VRSTE INHALATORJEV (razpršilcev)
električni
dozirni aerosoli (žepni)
navadni inhalator (možne opekline)
ZA INHALACIJO POTREBUJEMO:
fiziološko raztopino, vročo vodo, dodatki: zdravila, zdravilne učinkovine (zelišča)
ASPIRACIJA
namen: odstranitev sekreta iz dihalnih poti, največkrat iz tubusa ali kanile.
PRIPOMOČKI PRI ASPIRACIJI
aspirator
sterilne rokavice
sterilna 0,9 NaCl, brizgalka
aspiracijske cevke različnih velikosti
sterilno mazilo
koš za smeti
IZVEDBA
ena ali dve osebi..poseg je sterilen..enkratna aspiracija( ne daljša od 10 sekund)
aspiriramo največ 3x zaporedoma
opazujemo bolnika, vpis posega (dokumentacija)
ZAPLETI
krvavitve (globoka,groba aspiracija)
motnje ritma, srčni arest ( srce se stisne)
okužba (nesterilnost)