Utrjevanje znanja

Kakšna je vloga čutil v našem telesu?

• Seznanjajo nas z vsem kar se dogaja okoli in v nas.

 

Kateremu organskemu sistemu čutila posredujejo informacije?

• Posredujejo jih centralnemu živčnemu sistemu (CŽS).

 

Kaj je to dražljaj in kako čutilne celice reagirajo nanj, ko ga zaznajo? Ali vsaka čutilna celica zazna vsak dražljaj?

• Dražljaj je fizikalno ali kemično merljivo stanje v okolju ali v notranjosti telesa. Vsaka čutilna celica zazna vsak dražljaj.

 

Kateri dve vrsti čutilnih celic poznamo in kakšna je razlika med njimi?

• Poznamo primarne in sekundarne čutilne celice. Primarne so se razvile iz živčnih celic in vzburjenje same prenesejo v CŽS, sekundarne pa so se razvile iz kožnih celic, vzburjenje predajo drugi celici, ki ga nato prenese v CŽS.

 

Kateri so pomožni deli očesa in kakšna je njihova vloga?

• 6 zunanjih očesnih mišic, ki obračajo zrklo; zgornja in spodnja veka, ki ščitita oko; trepalnice, ki ščitijo oko (žleze lojnice in znojnice); vezenica, ki izloča sluz za vlažnost; solzni aparat: solzna žleza, izloča solze na sprednjo površino zrkla; solzna kanala, kjer se zbirajo solze; solzevod, po katerem solze pridejo v nosno votlino.

 

Opiši zgradbo solznega aparata.

• Solzni aparat sestavljajo solzna žleza, ki izloča solze na sprednjo površino zrkla, nato se solze zbirajo v notranjih kotičkih oči v obeh solznih kanalih, nato pa po solzevodu v nosno votlino.

 

Na sliki se nauči prepoznati dele očesnega zrkla, za vsakega od njih moraš poznati še vlogo.

• Beločnica je trdna in varuje oko. Roženica je prozorna, nanjo prehaja beločnica. Žilnica, ki leži pod beločnico, vsebuje žile, po katerih prideta hrana in kisik. Šarenica, vanjo v spodnjem delu prehaja žilnica, v njej so mišična vlakna, ki potekajo krožno in žarkasto ter širijo in ožijo zenico. Zenica je odprtina skozi katero prehaja svetloba. Leča lomi žarke, pritrjena je na lečo obešalko, ki prehaja v mišico – žarkovnik oz. ciliarnik (spreminja debelino leče), ta je zraščen z beločnico. Mrežnica, poteka od žarkovnika nazaj, vsebuje vidne čutnice – palčke in čepke, tu nastaja slika. Rumena pega leži na optični osi, tu je slika najostrejša (največ palčk in čepkov). Slepa pega, tu ni vidnih čutnic. Optični živec, ki vodi informacije v center za vid. Steklovina zapolnjuje notranjost zrkla. Očesno ozadje, je zadnja stena očesa v kateri opazujemo mrežnico, rumeno in slepo pego ter ožilje žilnice. Sprednji očesni prekat je prostor med roženico, šarenico in mrežnico. Zadnji očesni prekat je prostor med šarenico in lečo.

 

Kaj sta to lečno obešalo in žarkovnik?

• Na lečno obešalo je pritrjena leča. Žarkovnik oz. ciliarnik je zraščen z beločnico in spreminja debelino leče.

 

Katere mišice širijo in ožijo zenico?

• Mišična vlakna v šarenici.

 

Kakšna je razlika med slepo in rumeno pego?

• Rumena pega leži na optični osi, ima največ vidnih čutnic, tu je slika najostrejša, slepa pega pa nima vidnih čutnic.

 

Kaj pomenijo pojmi: očesno ozadje, sprednji očesni prekat, zadnji očesni prekat?

• Očesno ozadje je zadnja stena očesa, v kateri opazujemo mrežnico, rumeno in slepo pego ter ožilje žilnce. Sprednji očesni prekat je prostor med roženico, šarenico in lečo. Zadnji očesni prekat pa je prostor med šarenico in lečo.

 

Katere štiri vrste celic najdemo v mrežnici – označi jih na sliki, kje v mrežnici nastane vzburjenje, zaradi katerega dražljaja nastane in kam vzburjenje potuje?

• Najdemo vidne čutnice (palčke in čepke), povezovalne in živčne celice. Vzburjenje nastane na rumeni pegi, nastane zaradi svetlobe oz. svetlobnega dražljaja in potuje v center za vid v možganih.

 

S pomočjo slike opiši, kako nastane slika na mrežnici.

• Iz vsake točke predmeta se žarki odbijajo v vse smeri, pri prehodu skozi lečo se žarki lomijo. Malo jih lomi tudi roženica. Lomijo se tako, da se žarki odbiti z ene točke predmeta zberejo na drugi strani zopet v eni točki, vendar se slika orne. Nato ta slika prde do možganov, kjer se obrne prav.

 

Kaj pomenijo pojmi: akomodacija, kratkovidnost, daljnovidnost?

• Akomodacija je proces, ko oko s spreminjanjem krivine leče spremeni lomno moč leče. Tako slika nastane vedno na mrežnici. Kratkovidnost, ko je očesno zrklo predolgo, slika nastane pred mrežnico. Ko dodamo razpršilno lečo, sa stanje popravi. Daljnovidnost, ko je očesno zrklo prekratko, slika nastane za mrežnico. Dodamo zbiralno lečo.

 

Kdaj se leča v očesu bolj splošči in kdaj ukrivi?

• Ko je predmet bol oddaljen se leča splošči, ko pa je bližje pa ukrivi.

 

Opiši pot informacije in obeh očes v središče za vid.

• Iz vsakega očesa gre svoj vidni (optični) živec, srečata se v križišču (chiazma opticum), tu se prekrižajo notranje (medialne) živčne niti obeh živcev. Od križišča gre informacija proti talamusu in nato naprej proti zatilnemu režnju v središče za vid. Vsaka stran možganov dobi informacije iz obeh očes, to omogoča trodimenzionalno gledanje.

 

Kaj nam omogoča trodimenzionalno gledanje?

• Ko vsaka stran možganov dobi informacije iz obeh očes.

 

Na sliki se nauči prepoznati posamezne dele zunanjega, srednjega in notranjega ušesa.

 

Opiši zgradbo koščenega in kožnega labirinta notranjega ušesa. Kje najdemo endolimfo in kje perilimfo?

• Koščeni labirint je iz sistema kanalov, na njem ločimo: preddvor, 3 polkrožne kanale in koščenega polža. Kožnati labirint pa je v notranjosti koščenega labirinta, na njem ločimo: 3 polkrožne kanale, membranskega polža, vrečko, mešiček in ampule. Perilimfa je tekočina med koščenim in kožnatim labirintom, endolimfa pa je tekočina znotraj kožnatega labirinta.

 

S katerim delom notranjega ušesa sta v stiku ovalno in okroglo okence?

• Preddvorni kanal je v stiku s srednjim ušesom preko ovalnega okenca, bobnični kanal pa preko okroglega okenca.

 

Opiši lego in zgradbo čutila za sluh.

• Leži na bazilarni membrani, ki je na meji med polževim vodom in bibničnim kanalom. Sestavljajo ga slušne čutnice, ki so razporejene po celi dolžini polža, med njimi so oporne celice.

 

Kako nastane zvok? Kako se širi zvok po zraku in kako po zunanjem, srednjem in notranjem ušesu?

• Zvok nastane zaradi vibriranja zvoka v prostoru, ko zvok pride do bobniča, ta zaniha. Nato se zračni valovi prenesejo na koščice srednjega ušesa ter preko ovalnega okenca na tekočino v notranjem ušesu. Valovi potujejo po preddvornem kanalu do konca nato pa nazaj po bobničnem kanalu do okroglega okenca. Tresljaji se prenesejo na bazilarno membrano in preko nje na slušne čutnice, ki ležijo v srednjem kanalu, nihanje je dražljaj na slušne čutnice, zato na njih nastane vzburjenje, ki potuje v center za sluh.

 

Kaj predstavlja dražljaj za slušne čutnice? Kam potuje vzburjenje, ki nastane zaradi dražljaja?

• Nihanje je dražljaj na slušne čutnice, zato na njih nastane vzburjenje, ki potuje v center za sluh.

 

Kaj je to vestibularni aparat?

• Vestibularni oz. ravnotežni aparat je čutilo za ravnotežje.

 

[wp_ad_camp_1]

Kje ležita in iz česa sta zgrajena čutilo za dinamično in čutilo za statično ravnotežje? Opiši delovanje enega in drugega čutila za ravnotežje.

• V odebelitvah polkrožnih kanalov ampulah je čutilo za dinamično ravnotežje – obvešča možgane o spremembah položaja glave, o gibanju. V mešičku in vrečki pa čutilo za statično ravnotežje – obvešča o trenutnemm položaju.

[wp_ad_camp_1]

 

Katere osnovne okuse zaznavamo in kateri del jezika je za posamezen okus najbolj občutljiv?

• Sladko, slano, kislo in grenko.

 

Kje ležijo in iz česa so zgrajena čutila za okus? Opiši delovanje čutila za okus.

• Ležijo v stenah jarkov, vsak kemoreceptor je zgrajen iz okušalnih čutnic in opornih celic. Dražljaj predstavljajo v slini raztopljene snovi, na čutnicah nastane vzburjenje, ki potuje po okušalnem živcu v center za okus.

 

Kje ležijo čutila za voh in iz česa so zgrajena? Opiši delovanje čutila za voh.

• Ležijo v vohalni oz. olfaktorni sluznici, ki je v zgornjem delu nosnih votlin. Zgrajena so iz vohalnih čutnic z dlačicami in opornih celic. Dražljaj za vohalne čutnice so hlapi, zaradi njih nastane vzburjenje, ki potuje po izrastkih vohalnih čutnic in nato po vohalnem živcu v vokalni predel možganske skorje. Izrastki vohalnih čutnic prehajajo skozi luknjice v kosti sitki proti vohalnemu živcu.

 

Nauči se prepoznati in ločiti med sabo čutila za voh, okus, sluh in ravnotežje.

 

Kaj pomeni pojem homeostaza?

• Gre za vse organizme, s katerimi se organizem upira spremembam v notranjem okolju. Lahko pa izraz uporabimo za nespremenjeno notranje
• okolje.

 

Napiši in opiši en primer ohranjanja homeostaze.