August 13th, 2013



Nevrotske motnje

NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi.

Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo.

Vzroki:

– veliko različnih vzrokov in dejavnikov.

 

MOTNJE:

1. ANKSIOZNO STANJE:

ANKSIOZNOST = reakcija na subjektivno občutje ogroženosti, strah pa pogojuje objektivna ogroženost,

GENERALIZIRANO ANKSIOZNO STANJE = zanj je značilna prostolebdeča tesnobnost, ki ni v zvezi s kakšno specifično situacijo ali objektom. Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje potreb

POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste.

ELEMENTARNE POTREBE:

– spanje,

– hranjenje,

– odvajanje,

– spolnost.

 

SEKUNDARNE POTREBE:

– uveljavljanje, Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje motorike in motnje govora

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno).

MOTNJE:

  • TIKI (trzljaji posameznih mišic)
  • TREMOR (tresenje udov, glave, trupa),
  • VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten)
  • PSIHOGENE OHROMITVE (bolniku ohromijo udi zaradi nezavednega čustvenega konflikta).

 

  • GOVOR je sposobnost sporočanja, sprejemanja in razumevanja govorjenih in pisanih sporočil.
  • MOTNJE (predvsem se pojavljajo v nevrologiji):
  •  AFAZIJE (moten je notranji govor – t.j. nastanek in razumevanje govora v možganskih centrih),
  • DIZARTRIJE (motena izgovorjava),
  • MUTACIZEM (bolnik noče govoriti – nasploh), Preberi več…



August 13th, 2013



Motnje čustvovanja

ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja.

Ločimo:

– AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes),

– RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).

 

MOTNJE:

1. KOLIČINSKE:

A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za depresijo so značilni občutki krivde, in upočasnjeni duševni procesi.

B) MANIČNO RAZPOLOŽENJE: na začetku se kaže kot: Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje pozornosti in osredotočanja

POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine.

OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah.

Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti:

– TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje,

– VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega.

 

MOTNJE:

slabo vzdrževanje pozornosti (ODKRENLJIVOST) = bolnik ni zmožen slediti nekemu dogodku, ne more se na neko stvar skoncentrirati,

RAZTRESENOST = upad aktivne pozornosti, Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje volje

HOTENJE pomeni zavedanje svobode lastnega odločanja.

MOTNJE:

1. ZMANJŠANJE VOLJE:

VOLJA = psihična dejavnost ki vodi našo aktivnost k določenemu cilju.

ABULIJA = popolna brezvoljnost (hotena dejavnost bolnika je minimalna), spremlja jo tudi motorična nedejavnost – STUPOR (bolnik leži ali sedi domala negibno, ne govori – noče, komaj reagira/ali sploh ne na bolečinske dražljaje, ne hrani se spontano),

HIPOBULIJA = aktivnost volje je zmanjšana, obstaja nekaj motorične dejavnosti – okrnjena in upočasnjena, Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje inteligence in motnje mišljenja

INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje.

MOTNJE INTELIGENCE:

A) ORGANSKO POGOJENE:

1. PRIMARNE:

DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja:

debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok),

imbecilnost – IQ je 20 – 49 (inteligenčne sposobnosti kot 3 – 7 let star povprečni otrok),

idiotija – IQ je manj kot 19 (inteligenčni razvoj ustreza stopnji največ dve leti staremu otroku).

2. SEKUNDARNE:

UPAD INTELIGENCE – DEMENCA: Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje zavesti in spomina

ZAVEST pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjujemo budnost bolnika in bistrino zavesti.

MOTNJE ZAVESTI:

  • KVANTITATIVNE (prizadeta budnost):
  • SOMNOLENCA (bolnik je zaspan,  z dražljajem ga je mogoče zbuditi, možen razgovor),
  • SOPOR ( bolnik se na dražljaje odziva refleksno, pogovor ni mogoč),
  • KOMA (bolnik se na dražljaje ne odziva);
  • KVALITATIVNE (prizadeta bistrina):
  • ZMEDENOST (bolnik slabše zaznava resničnost npr. zaradi hudega strahu, bolečine),
  • ZAMRAČENOST (bolnik se ne zaveda resničnosti – lahko se vede čisto običajno, kasneje pa se ničesar ne spominja, npr. po epileptičnem napadu).
  • DELIRANTNO SKALJENA ZAVEST (bolnik pod vplivom vidnih in slušnih halucinacij ne dojema resničnosti). Preberi več…



August 13th, 2013



Motnje zaznavanja

ZAZNAVANJE človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev. Motnje zaznavanja lahko prizadenejo vse čute.

VRSTE MOTENJ:

ELEMENTARNE motnje zaznavanja (npr. pri okvari čutil).

ZAZNAVNE ANOMALIJE (npr. izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog).

DEPERSONALIZACIJE IN DEREALIZACIJE (spremembe pri doživljanju sebe in okolice npr. pri anoreksiji).

ČUTNE PREVARE (iluzije in halucinacije).

 

ILUZIJE so motnje zaznav, ki nastanejo na podlagi resničnega predmeta. Pogosto se pojavljajo zdravemu človeku (npr. v zviti vrvi vidimo kačo), ali pa so patološki pojav (kjer drugi vidimo oblak, bolnik vidi pošast). Preberi več…




August 13th, 2013



Krizne intervencije

Krizna situacija oz. kriza pomeni, da se prej znosne okoliščine zaradi dodatnega novega dejavnika spremenijo v neznosne. Nastopi neugodna interakcija med osebnimi potezami posameznika in zunanjim okoljem, kot njegov odziv na te zanj novo nastale okoliščine.

VRSTE KRIZ:

RAZVOJNE KRIZE: vemo, da se bodo v življenju pojavile in so sestavni del človekovega dozorevanja (rojstvo, vstop v šolo, poroka in smrt).  To so krize znotraj človeka.  Negativen iztek razvojnih kriz pripelje do pojava dodatnih stresnih dejavnikov, kar vodi v slabše mentalno in čustveno zdravje.

SITUACIJSKE (naključne) KRIZE: povzročijo jih nenadni zunanji dogodki, nad katerimi oseba nima nadzora. So nepredvidljive in nepričakovane (npr. izguba službe, doma, partnerja,…).

Dejavniki, ki vplivajo na človekovo sposobnost premagovanja krize:

– pomen kriznega dogodka za človeka,

– splošne socialne okoliščine, v katerih živi, Preberi več…




August 13th, 2013



Zdravstvena nega otroka: Vprašanja za ponovitev snovi

1.KATERI SO DEJAVNIKI, KI NAJPOGOSTEJE OGROŽAJO ZDRAVJE MALEGA IN PREDŠOLSKEGA OTROKA IN ŠOLARJA PRI NAS V SLOVENIJI?

-neodgovorna uporaba tehnologije

-zaposlenost staršev

-akutne in kronične bolezni

-psihični napori

-slaba zdravstvena prosvetljenost staršev

-slabe življenjske razmere

-tradicija,kultura,vera

-onesnaženje okolja

-nesreče, poškodbe, infekcije Preberi več…




August 13th, 2013



Vnetna in degenerativna obolenja sklepov

REVMA ali REVMATIČNA OBOLENJA so vse bolezni, ki prizadenejo sklepe, kosti in mehke dele gibal. Potekajo kronično, lahko v lažji obliki, lahko pa ogrožajo življenje (revmatično vnetje srca)

POZNAMO:

·         vnetje, ki prizadene sklepe – SINOVITIS oz. ARTRITIS, hrbtenico – SPONDILITIS

·         degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice (ARTROZE – prizadeti veliki sklepi, SPONDILOARTROZE – hrbtenica)

·         zunaj sklepni revmatizem

 

ZDRAVLJENJE:

·         niso ozdravljiva, lahko samo upočasnimo in umirimo napredovanje Preberi več…