March 13th, 2015



Vprašanja za test iz psihologije

1. Predmet in razvoj psihologije:

Opredeli psihologijo in jo razmeji od drugih znanosti. Kdaj je nastala psihologija? Naštej glavne psihološke panoge, ter smeri razvoja psihologije. Katera od smeri ti je najbližja? Zakaj?

2. Metode psihologije:

Opiši značilnosti znanstvene metode( stopnje znanstvenega spoznanja). Po čem se razlikujejo od neznanstvenega spoznavanja? Naštej metode. Primerjaj eksperiment in metodo opazovanja: Kaj so dobre in kaj slabe lastnosti? Preberi več…




August 13th, 2013



Zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika

OSNOVNA PRAVILA:

  • sprašujemo, poslušamo, ocenimo samomorilno ogroženost,
  • ukrepamo, če je potrebno,
  • izogibamo se vrednostnim sodbam,
  • ugotavljamo ozadje samomorilnega vedenja

ZAGOTOVITEV PREŽIVETJA (nadzor – skrb za varnost).

 

STOPNJE REAKCIJ IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA BOLNIKA S SAMOMORILNIM POSKUSOM

  • STOPNJA NAIVNOSTI (ob prvem srečanju z bolnikom: šok, nerazumevanje, zanikanje resnosti situacije, želja po umiku)
  • STOPNJA PREPOZNAVANJA (strah, napetost, brezup, zmedenost)
  • STOPNJA ODGOVORNOSTI (bolnika hoče zaščititi, pa ne ve kako, pojavljaj se jeza, občutki krivde in odgovornosti),
  • STOPNJA INDIVIDUALNE IZBIRE (TZN spozna, da je bolnik sam odgovoren za svoje življenje in da lahko kljub prizadevanjem napravi samomor). Preberi več…



August 13th, 2013



Nevrotske motnje

NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi.

Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo.

Vzroki:

– veliko različnih vzrokov in dejavnikov.

 

MOTNJE:

1. ANKSIOZNO STANJE:

ANKSIOZNOST = reakcija na subjektivno občutje ogroženosti, strah pa pogojuje objektivna ogroženost,

GENERALIZIRANO ANKSIOZNO STANJE = zanj je značilna prostolebdeča tesnobnost, ki ni v zvezi s kakšno specifično situacijo ali objektom. Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje potreb

POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste.

ELEMENTARNE POTREBE:

– spanje,

– hranjenje,

– odvajanje,

– spolnost.

 

SEKUNDARNE POTREBE:

– uveljavljanje, Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje motorike in motnje govora

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno).

MOTNJE:

  • TIKI (trzljaji posameznih mišic)
  • TREMOR (tresenje udov, glave, trupa),
  • VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten)
  • PSIHOGENE OHROMITVE (bolniku ohromijo udi zaradi nezavednega čustvenega konflikta).

 

  • GOVOR je sposobnost sporočanja, sprejemanja in razumevanja govorjenih in pisanih sporočil.
  • MOTNJE (predvsem se pojavljajo v nevrologiji):
  •  AFAZIJE (moten je notranji govor – t.j. nastanek in razumevanje govora v možganskih centrih),
  • DIZARTRIJE (motena izgovorjava),
  • MUTACIZEM (bolnik noče govoriti – nasploh), Preberi več…



August 13th, 2013



Motnje čustvovanja

ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja.

Ločimo:

– AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes),

– RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).

 

MOTNJE:

1. KOLIČINSKE:

A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za depresijo so značilni občutki krivde, in upočasnjeni duševni procesi.

B) MANIČNO RAZPOLOŽENJE: na začetku se kaže kot: Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje pozornosti in osredotočanja

POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine.

OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah.

Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti:

– TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje,

– VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega.

 

MOTNJE:

slabo vzdrževanje pozornosti (ODKRENLJIVOST) = bolnik ni zmožen slediti nekemu dogodku, ne more se na neko stvar skoncentrirati,

RAZTRESENOST = upad aktivne pozornosti, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega maničnega bolnika

ZNAČILNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE:

–       Nevznemirjajoče okolje,

–       Umirjeno zdravstveno osebje,

–       Postavljanje omejitev – mej v vedenju, da bolnik ni moteč za druge,

–       Zaščita pred pretirano aktivnostjo,

–       Vključevanje v dejavnost, kjer lahko konstruktivno porabi odvečno energijo,

–       Ne smemo se mu posmehovati, kljub otročjem vedenju, ne spodbujati takega vedenja,

–       Bolnik je jezav, konflikten in mu težko kaj dopovemo (miren, vljuden, spoštljiv pristop),

–       Skrb za njegovo varnost in varnost sobolnikov (nasilen do njih),

–       Skrb, da bolnik zaužije zdravila, ker se on ne počuti slabo in jih zato odklanja, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega dementnega bolnika

Najpogosteje se pojavlja po 65. Letu, začne se postopoma in postopoma napreduje, traja dolgo, redko se bolezen ustavi ali celo pozdravi.

Vzroki za demenco:

–       Hipo ali hipertenzija,

–       Anemija,

–       Avitaminoza,

–       Viroze,

–       Hipoglikemija,

–       Možganski tumorji,

–       Atrofija možganov. Preberi več…




August 3rd, 2013



Druga polovica snovi za psihologijo

Katera je prva faza v procesu spoznavanja okolja? Kateri organi sodelujejo v njej?

To je zaznavanje. V njem sodelujejo senzorni organi (čutila), senzorna živčna vlakna in senzorni možganski centri ( v katerih nastanejo občutki in zaznave).

 

Naštej 5 osnovnih čutil človeka! So to vsa čutila, ki jih človek ima?

To so: vid, voh, sluh, okus in tip. Imamo še številna druga čutila npr. živčne končiče za bolečino, za toplo, za hladno, čutilo za ravnotežje.

 

Katere 4 vrste dražljajev ljudje zaznavajo? Ali isto velja tudi za živali? Utemelji!

Ljudje zaznavamo mehanske, kemične, svetlobne in toplotne dražljaje. Pri živalih je drugače, odvisno od vrste; zaznavajo nekatere dražljaje, ki jih ljudje ne (UV, elektromagnetna polja, IR svetlobo….), in ne zaznavajo nekaterih dražljajev, ki jih ljudje zaznavajo (npr. netopir nima vida). Preberi več…




July 5th, 2013



Psihologija – srednja zdravstvena šola

1.OPREDELITEV PSIHOLOGIJE

Beseda psihologija je skovana iz dveh starogrških besed, iz besede psihe (=duša, duševnost) in besede logos (=beseda, nauk, znanost). Dobesedno torej psihologija pomeni nauk o duši. Psihologija proučuje duševnost, duševne pojave.

Psihologija je znanost, ki raziskuje duševno stvarnost, medtem ko druge znanosti npr. fizika, kemija raziskujejo materialno stvarnost. Duševni pojavi pa niso preprosti, temveč so zapleteni, sestavljeni iz množice med seboj povezanih in prepletenih procesov in dogajanj. Pri posamezniku so ti procesi organizirani v celoto, ki jo imenujemo osebnost. Z duševnostjo pa je tesno povezano naše ravnanje, vedenje ali obnašanje. Vse to je predmet psihološkega proučevanja.

Preberi več…




Stran 1 od 11