Urinska inkontinenca pri ženskah

Urinska inkontinenca (UI) je nehoteno uhajanje urina, ki ženski povzroča zdravstvene, higienske in socialne težave. Normalno zadrževanje in odvajanje seča je posledica usklajenega delovanja sečnega mehurja, zapornega mehanizma sečnice inm mišic medeničnega dna. UI je pogosta težava pri ženskah.

Neplodnost

Je nezmožnost zanositve po enem letu rednih spolnih odnosov brez uporabe kontracepcije. Težave lahko pričakujemo pri 10-15% spolno zrele populacije. V Sloveniji ima težave zaradi neplodnosti približno 60.000 prebivalcev. Vzroki neplodnosti: pri ženskah: genitalnega izvora (v nožnici, na materničnem vratu, maternici, jajcevodu, jajčnikih) ekstragenitalnega izvora (zaradi bolezni endokrinih žlez ali drugih bolezni) psihogeni   pri …

Tumorji ženskih spolovil

Beseda tumor pomeni zadebelitev ali zatrdlina in je posledica nenadzorovane rasti celic v telesu. Tumorji so lahko pravi, kar pomeni, da jih tvorijo preveč razmnožene celice in nepravi (ciste), ki so nastali zaradi kopičenja sekreta, krvi ali drugačne tekočine. Prave (solidne) tumorje delimo na: benigne (neškodljive), ki so dobro omejeni in ne tvorijo metastaz maligne …

Spolno prenosljive bolezni (SPB)

So nalezljive bolezni, ki se prenašajo skoraj obvezno s spolnim stikom, čeprav so poznani tudi drugi načini prenosa. Danes delimo SPB na: Klasične spolne bolezni: Sifilis Gonoreja Mehki čankar Limfogranuloma venerum Dimeljni granulom SPB v širšem smislu, ki se prenašajo najpogosteje s spolnim stikom, vendar je možen tudi drugačen način okužbe. Med temi prijavimo le …

Anoreksija nervoza in bulimija

Anoreksija je bolezensko odklanjanje hrane. Bulimija je bolezensko prenažiranje s hrano , ki jo oboleli nato izbruha. Najpogosteje obolevajo dekleta v adolescenci. Vzrok so psihične motnje, ki najpogosteje izhajajo iz težav v družini. Anoreksija je psihično obolenje, kjer gre za spremenjeno zaznavo lastne podobe. POTEK BOLEZNI: –          negativna samopodoba ( nezadovoljstvo z lastnim videzom ) …

Dejavniki tveganja za duševno zdravje

V DRUŽINI ( bolezni, alkoholizem, slabi odnosi ) V ŠOLI ( neuspešnost, negativen pritisk vrstnikov…) SOCIALNE TEŽAVE ( huda revščina, brezdomnost ) TEŽKI ŽIVLJENSKI DOHODKI (bolezen, smrt, invalidnost)   Najpomembnejši varovalni dejavniki duševnega zdravja znotraj družine so: –          dobri medsebojni odnosi in družinska povezanost –          starši, ki podpirajo otroka in svojci, ki podpirajo družinske člane …

Oblačenje in prehrana

Funkcija obleke: greje, ščiti, varuje pred vremenskimi vplivi, pomaga ohranjati stalno telesno temperaturo. Varuje nas pred prahom, vlago… Obleka ima tudi estetski pomen. Materiali za obleko: Poletje –          bombaž –          zračna ohlapna oblačila, bombaž, viskoza, bela oblačila… Zima –          Temnejša oblačila –          Tesen ovratnik ( bolj oprijeta oblačila )   PREHRANA ENERGIJSKA PREHRANA: –          Ogljikovi …

Zdravstveno varstvo

Zdravstveno varstvo –          PREVENTIVA  (preventivni pregled) –          KURATIVA  (Zdravljenje) –          REHABILITACIJA   Dejavnosti zdravstvenega varstva so: –          Splošno preprečevanje bolezni in krepitev zdravja ( športne prireditve..) –          Posebno usmerjeno preprečevanje bolezni

Sprehodi in sončenje

Z obema aktivnostima omogočimo dvig otrokove TELESNE ODPORNOSTI in preprečujemo nastanek različnih bolezni. SPREHOD omogoča zdrav telesni in duševni razvoj, ugodno vpliva na dihala, srce, krepi imunski sistem. Izberemo miren kraj. Na prvi sprehod peljemo dojenčka: –       POLETI, 10 dan po rojstvu ( dopoldan med 9 in 11 uro in popoldan med 17 in 19 …

Izogibanje nevarnostim v okolju

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: NOVOROJENČEK –       Če je prostor pretopel ali premrzel ali je otrok premalo ali preveč oblečen se lahko pregreje ali podhladi. –       Pri bruhanju/ bljuvanju lahko aspirira. –       Možnost telesne poškodbe ( prevroča hrana, voda v kopalni kadi, zaradi vrvice ali traku zavezanega okoli vratu, zaradi padca iz nezavarovanih površin pri previjanju, …

Zdravstvena nega bolnika s transfuzijo

TRANSFUZIJA Je intravenozna aplikacija lastne ali tuje krvi oz. krvnih komponent po naročilu zdravnika Temeljni vir polne krvi so krvodajalci Krvodajalci ne morejo biti osebe mlajše od 18 let in starejše od 65 let, ne smejo biti lažji od 50 kg, ne smejo biti iz rizičnih skupin in ne po prebolelem hepatitisu, Krvodajalci naj bi …