March 23rd, 2016



Osebna higiena

Osebna higiena je pomembna za vsakega človeka in ima odločilno vlogo pri zdravju in počutju ljudi. Z umivanjem odstranjujemo s kože izločke (znoj, odmrle celice, urin, blato, drugo umazanijo,..) Z umivanjem krepimo in utrjujemo kožo in izboljšamo prekrvavitev.

Preberi več…




September 20th, 2015



Aktivnosti zdravstvene nege

Medicinska sestra/zdravstvenik izvaja aktivnosti zdravstvene nege, s katerimi zadovolji osnovne življnske potrebe posameznika.

 

INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE

So ukrepi, postopki, dejavnosti, posegi , ki jih izvaja medicinska sestra/srednji zdravstvenik znotraj svojih kompetenc.

Lahko jih izvaja samostojno ali pa po navodilu zdravnika.

 

FAZE INTERVENCIJ ZDRAVSTVENE NEGE:

  • Ocena stopnje samooskrbe pacienta
  • Priprava zdravstvenega delavca

Preberi več…




March 12th, 2015



Prikaz primera iz prakse

Bolnik, star 24 let, je bil tretjič sprejet na KOKP, sprejemni moški oddelek.

NEGOVALNA ANAMNEZA BOLNIKA

Bolnik je študent teologije. Živi z mamo, babico, dedkom in invalidno teto, ki ji večkrat priskoči na pomoč. To mu daje energijo, počuti se koristnega. Bolnik je bil rojen kot edinec v družini (mama- ekonomist, oče-arhitekt). Starša sta se ločila, ko je imel 3 leta in od takrat je očeta videl le občasno. O njem tudi ne želi govoriti saj ga sovraži. Oče je občasno užival alkohol. Je neprijazen in nasilen. Večkrat je bil priča pretepa mame (svojo ženo). In zaradi tega se zelo boji policistov, saj so morali večkrat posredovati. Kot otrok je bil vedno odličen in super odličnjak. Vsi so ga imeli radi, tako v šoli, doma in vrstniki. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo Poljane, ter uspešno zaključil maturo, nato se je vpisal na Teološko fakulteto, katero je zaradi bolezni nehal obiskovati. Zaradi hospitalizacij je veliko izostal od pouka in je moral letnik ponavljati, kar ga je zelo prizadelo. V času učenja ni jemal tablet, da se je lažje učil. Fakulteto želi zaključiti saj mu veliko pomeni. Kriminalist mu je strgal diplomo in se zato zelo boji policistov. Od leta 1997 se zdravi v KOMZ, KOKP, Begunje- 2 krat, zadnjič leta 1998. Zadnje čase je bil doma zelo nemiren, prepiral se je z mamo. Kadar čuti napetost je agresiven do sebe (grozi z nožem) in do svojcev (babici je grozil z nožem, teti je zlomil nogo, razbil telefon). Kasneje mu je hudo in dejanja obžaluje. Večkrat je že pomislil na samomor, češ da bi temu naredil konec. Tudi vzrok zadnje hospitalizacije je bil poskus samomora z zaužitjem večje količine tablet in kolonjske vode. Samo zato, da bi prišel v bolnico. V bolnico je prišel v spremstvu mame in reševalcev. Ob sprejemu je bil zelo vznemirjen, prestrašen, nepristen, čutil je gomazenje kač.
Vedno ko pride mama k njemu na obisk je jezav in odklanja pomoč. Še vedno kliče mamo, »mamica« in je zelo navezan nanjo.

OCENA TRENUTNEGA STANJA

Misli mu drvijo kot Soča, želi tablete, ki bi misli ustavite. Zdi se mu, da se mu vse ponavlja, leto je isto kot lani in drugo leto bo isto kot letos. Odnosi v družini so dobri, dal bi številko 4, da se z mamo, babico, dedkom in teto dobro razume. Slabe ima odnose s sosedi, v šoli pa se dobro ujamejo. Živi v hiši, z mamo, očeta pa nima. Ne kadi in ne uživa alkohola. Zelo rad vidi da pride mama na obisk, ker je zelo navezan nanjo. Preberi več…




August 13th, 2013



Šola za starše

Cilj šole za starše je pripraviti bodoče starše na zdrav potek nosečnosti, normalen porod, zdravo poporodno obdobje in pravilno nego otroka.

V sklopu te šole se izvaja:

  • Tečaj za zgodnjo nosečnost;  namen je seznaniti nosečnico z zdravim načinom življenja in s tem prispevati k čimbolj normalnemu poteku nosečnosti.
  • Tečaj predporodne priprave;  po 7. mesecu seznaniti nosečnico in njenega partnerja s potekom nosečnosti, s pripravo na porod, s poporodnim obdobjem, z nego in prehrano novorojenčka.
  • Tečaj za bodoče očete;  seznanijo jih o porodu, poporodnem obdobju in negi novorojenčka.

 

Bolezni in krvavitve v nosečnosti:

Nosečniške zastrupitve ali gestoze :

Ločimo: zgodnje, pozne.

Zgodnje so nosečniška bljuvavica, pozne pa EPH gestoze. ( edemi, hipertenzija, proteinurija ) in nosečniška božjast. Zdravimo jih v bolnišnici. Preberi več…




August 13th, 2013



Zdravstvena nega bolnika ob pojavu stranskih učinkov zdravil

SEDACIJA (vpliv na budnost) – zaspani, nedejavni, nekomunikativni.

Zdravstvena nega: načrt dnevnih aktivnosti, da je bolnik čimbolj aktiven.

VPLIV NA GIBALNI SISTEM: ekstrapiramidalni stranski učinki (notranji nemir, siljenje h gibanju, nezbranost, razdražljivost;  nehotni gibi ali krči čeljustnih mišic, jezika, vratnih mišic, mišic grla ali žrela, trupa in okončin.

Omilimo z zdravili antiparkinsoniki.

ZNAKI PARKINSONIZMA: tremor, upočasnjeno gibanje, rigidnost, spremembe hoje in drže telesa, slinjenje in mastna koža. Z novejšimi zdravili je teh težav manj, za tiste, ki se še pojavljajo, je treba poiskati ustrezno pomoč. Poskrbeti je treba, da bolnik ostane čimbolj aktiven in samostojen.

ANTIHOLINERGIČNI UČINEK: suha usta, težave pri požiranju, nenaden padec krvnega tlaka, zastoj urina, zaprtje, nezmožnost potenja, izsušitev vseh sluznic. Bolnik mora veliko po malem piti, ustrezna prehrana, da ni zaprtja. Preberi več…




August 13th, 2013



Znojenje, potenje ali transpiracija

–       Ob povišani telesni temperaturi,

–       Ob telesnem naporu.

Zmanjšana tvorba potu=motnje v delovanju ščitnice (Hipotiroza),

Povečana tvorba potu=motnje v delovanju ščitnice (Hiperhidroza).

Pri Tuberkulozi in ravmatičnim obolenjim=Hladen znoj, nevarnost šoka.

Zdravstvena nega bolnika pri problemu znojenja:

–       Pomoč bolniku pri življenskih aktivnostih,

–       Intenzivna ustna nega, Preberi več…




August 13th, 2013



Vnetna in degenerativna obolenja sklepov

REVMA ali REVMATIČNA OBOLENJA so vse bolezni, ki prizadenejo sklepe, kosti in mehke dele gibal. Potekajo kronično, lahko v lažji obliki, lahko pa ogrožajo življenje (revmatično vnetje srca)

POZNAMO:

·         vnetje, ki prizadene sklepe – SINOVITIS oz. ARTRITIS, hrbtenico – SPONDILITIS

·         degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice (ARTROZE – prizadeti veliki sklepi, SPONDILOARTROZE – hrbtenica)

·         zunaj sklepni revmatizem

 

ZDRAVLJENJE:

·         niso ozdravljiva, lahko samo upočasnimo in umirimo napredovanje Preberi več…




August 10th, 2013



Lajmska borelioza

  • Povzroča jo Borelija Burgdorferi (poznamo 4 vrste Borelij),
  • Pojavlja se poleti.

PRENOS:

  • Klop ( Ixodes Ricinum ),
  • Drugi okuženi insekti.

KLINIČNA SLIKA:

ZGODNJA:

  • Kožne spremembe so odraz lokalnega širjenja po koži. Možen je razsoj prek limfe.

POZNA:

  • Nekaj dni do nekaj tednov ali celo let. Prizadetost živčevja, sklepov in organov. Preberi več…



August 9th, 2013



Astma

Astma je kronična vnetna bolezen večjih in manjših dihalnih poti ( bronhijev in bronhiolov ). Zanjo je značilna prevelika odzivnost dihalnih poti na različne dražljaje (alergene).

Ob prehladu in drugih virusnih okužbah ali ob izpostavitvi določenemu dražljaju se stene dihalnih poti krčijo, kar oteži dihanje. Astma je pogosta bolezen, saj prizadene enega od sedmih otrok in enega od dvanajstih odraslih. Marsikdo je prepričan, da se začne v otroštvu, vendar se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Bolezen se v najstniških letih pogosto umiri celo povsem izzveni, pri približno polovici otrok z astmo pa težave ostanejo tudi, ko odrastejo dokazana je družinska nagnjenost.

Pri otrocih se običajno pojavi alergična astma. Ko pride do alergične reakcije, se zaradi krčenja mišic v steni sapnic zožijo dihalne poti, hkrati pa se začne kopičiti tudi sluz. Oboje skupaj povzroča oteženo dihanje in sicer je predvsem otežen izdih.

Začetni vzrok za alergično reakcijo je alergen, ki se običajno širi po zraku. Takšna alergena sta na primer hišni prah in pelod. Pri že razvitem astmatičnem obolenju pa lahko čustveni stres ali blaga okužba, kot je prehlad, prav tako sprožita napad. Astme ne moremo ozdraviti, lahko pa preprečujemo poslabšanja v obliki astmatičnih napadov, če bolniki redno jemljejo ustrezna zdravila, lahko živijo povsem normalno.

Kakšni so simptomi ?

Zaradi zoženih dihalnih poti je prehajanje zraka oteženo, zaradi česar pride do:

–       Kašlja, Preberi več…




August 9th, 2013



Zdravstvena nega otroka na dan operacije in po njej

Obravnava otroka na dan operacije:

–       Omogočimo mu občutek miru in varnosti.

–       Biti mora tešč ter izprazniti mehur in črevo.

–       Okopamo ga brez mila.

–       Večji otroci ( dekleta ) naj odstranijo ličila, lak za nohte in nakit.

–       Odstranijo naj zobne aparate, očala, kontaktne leče.

–       Oblečemo mu svežo pižamo.

Negovalno osebje naj poskrbi za:

–       Merjenje vitalnih funkcij ( dihanje, pulz, RR,…) in kontrole počutja, ob odstopanjih obvestimo zdravnika.

–       Priprava celotne dokumentacije.

–       Aplikacija premedikacije ( dobi jo 30-45 min. pred operacijo ).

–       Transportiramo otroka v operacijsko sobo.

–       Predaja otroka anestezijski sestri. Preberi več…




August 3rd, 2013



Odstranitev urinskega katetra

Priprava materiala:

–       Vrečka za smeti,

–       Brizgalka,

–       Rokavice,

–       Razkužilo za roke.

Izvedba:

–       Se pripravimo psihično in fizično,

–       Razložimo bolniku postopek,

–       Nadenemo si rokavice,

–       Zaklemamo urinsko vrečko. Preberi več…




August 3rd, 2013



Vprašanja za utrjevanje znanja – zdravstvena nega

  1. Katere definicije ZN poznamo (kdo jo je opredelil in kdaj)?
  2. Kakšna je glavna vloga MS v ZN (definicija)?
  3. Razložite glavno vlogo Florence Nightingale?
  4. Prva M.S. v Sloveniji?
  5. Lik zdravstvenega delavca (katere lastnosti bi naj imel zdravstveni delavec)?
  6. Razložite negovalni in zdravstveni tim (sestava)!
  7. Financiranje zdravstva!
  8. Kaj obsega zdravstvena dejavnost in razložite primarno zdravstveno dejavnost? Preberi več…



Stran 1 od 212