March 11th, 2015



Potrebe ljudi z duševnimi motnjami

SKLEP

Vsak človek, pa naj bo zdrav ali bolan, ima svoje potrebe.
Te potrebe pa so pri duševno bolnih ljudeh veliko bolj izrazite in jih ugotavljamo na podlagi zbranih informacij o bolnikovem stanju. Informacije pridobivamo z opazovanjem bolnika, pogovorom in medicinsko dokumentacijo.
Vse te zbrane informacije pa ustvarijo sliko o bolniku, njegovih sposobnostih, potrebah in problemih.
Bolniki z duševnimi motnjami imajo veliko potreb, ki jih je potrebno zadovoljiti. Vse potrebe pa temeljijo na življenjskih aktivnostih, ki jih je opredelila Virginia Henderson.

Velikega pomena je pri duševnih bolnikih problem glede hranjenja, ker prihaja do odklanjanja hrane ali pa do pretirane lakote.
Pomembne pa so tudi druge TŽA, kot so: gibanje, spanje in počitek, osebna higiena in urejenost, komuniciranje(terapevtska komunikacija), izražanje čustev, delo ter razvedrilo in rekreacija.


Vloga medicinske sestre pri duševnih bolnikih je, da mora k bolniku pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti, vztrajnosti in doslednosti. Prav ta odločnost je poglavitnega pomena, ker le-ta v bolnikih vzbudi občutek varnosti. Bolniki preverjajo trdnost, neomajnost in vztrajnost MS in s tem razvijajo lastno neodvisnost in odgovornost. Preberi več…




August 13th, 2013



Dejavniki tveganja za duševno zdravje

  1. V DRUŽINI ( bolezni, alkoholizem, slabi odnosi )
  2. V ŠOLI ( neuspešnost, negativen pritisk vrstnikov…)
  3. SOCIALNE TEŽAVE ( huda revščina, brezdomnost )
  4. TEŽKI ŽIVLJENSKI DOHODKI (bolezen, smrt, invalidnost)

 

Najpomembnejši varovalni dejavniki duševnega zdravja znotraj družine so:

–          dobri medsebojni odnosi in družinska povezanost

–          starši, ki podpirajo otroka in svojci, ki podpirajo družinske člane

–          dober odnos otroka z vsaj enim družinskim članom

–          psihosocialno zdravje matere Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje potreb

POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste.

ELEMENTARNE POTREBE:

– spanje,

– hranjenje,

– odvajanje,

– spolnost.

 

SEKUNDARNE POTREBE:

– uveljavljanje, Preberi več…




August 13th, 2013



Motnje motorike in motnje govora

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno).

MOTNJE:

  • TIKI (trzljaji posameznih mišic)
  • TREMOR (tresenje udov, glave, trupa),
  • VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten)
  • PSIHOGENE OHROMITVE (bolniku ohromijo udi zaradi nezavednega čustvenega konflikta).

 

  • GOVOR je sposobnost sporočanja, sprejemanja in razumevanja govorjenih in pisanih sporočil.
  • MOTNJE (predvsem se pojavljajo v nevrologiji):
  •  AFAZIJE (moten je notranji govor – t.j. nastanek in razumevanje govora v možganskih centrih),
  • DIZARTRIJE (motena izgovorjava),
  • MUTACIZEM (bolnik noče govoriti – nasploh), Preberi več…



August 5th, 2013



Zdravstvena nega depresivnega bolnika

ZNAKI DEPRESIJE:

–       Upočasnjeni procesi mišljenja, čustvovanja in delovanja,

–       Izguba energije, utrujenost, naveličanost,

–       Zmanjšana sposobnost razmišljanja, koncentracije,

–       Pretirana samokritičnost, občutki krivde brez realne osnove,

–       Motnje spanja ( insomnia, hipersomnia ).

–       Inapatenca (hujšanje), akorija (pridobivanje telesne teže),

–       Ponavljajoča razmišljanja o smrti – samomoru (z ali brez načrta, lahko že poskus samomora, izvede ga takrat, ko depresija že skoraj izgine – se toliko okrepi, da je sposoben izvršiti samomor). Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravljenje bolnikov z duševno motnjo

MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE:

NEVROLEPTIKI:

Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov.

Značilnosti:

–       Terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov),

–       Ne povzročajo odvisnosti.

Indikacije:

–       Psihična stanja ( akutna in kronična ),

–       Nemir, blodnje, halucinacije,

–       Psihoze, demence. Preberi več…




August 4th, 2013



Samouničevalno vedenje

VRSTE SAMOUNIČEVALNEGA VEDENJA:

–       POSREDNO: dejavnosti, ki ogrožajo telesno zdravje in lahko povzročijo smrt (adrenalinski športi, vožnja pod vplivom alkohola, debelost, anoreksija,…)

–       NEPOSREDNO: povzročanje bolečine samemu sebi ( rezanje ), poškodovanje, smrt ( samomor; bolnik vse dela zavestno ).

NAPAČNA PREPRIČANJA O SAMOMORILNO OGROŽENIH LJUDEH:

–       Če se enkrat odloči za samomor, ga od tega ne moreš odvrniti,

–       Obupanega ne smeš spraševati o samomorilnih načrtih, ker ga to lahko napelje k samomoru,

–       Ljudje, ki grozijo s samomorom, tega nikoli ne naredijo,

–       Ljudje, ki večkrat poskusijo narediti samomor, iščejo le pozornost,

–       Ko depresivno razpoloženje mine, ni več nevarnosti za samomor.

SAMOMOR JE MOGOČE PREPREČITI! Preberi več…




July 31st, 2013



Motnje v odnosih

DUŠEVNO ZDRAVJE (LIK ZDRAVE OSEBNOSTI):

–       Prilagojeno funkcioniranje,

–       Dobri medsebojni odnosi v družini, med prijatelji – človek srečnejši in uspešnejši.

RAZVOJ ODNOSOV SKOZI ŽIVLJENSKA OBDOBJA:

–       DOJENČEK: tisti, ki niso imeli odnosa z materjo, kasneje v življenju težje izpostavijo odnose z drugimi.

–       V OTROŠTVU: v otrokovo življenje vstopajo tudi drugi ljudje ( vrtec, šola ) in otrok postaja bolj samostojen. Preberi več…




Stran 1 od 11