- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - http://srednja.zdravstvena.info -

Prva pomoč in nujna medicinska pomoč

1.    Opredelite prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč.
a.    Kaj je prva pomoč in kdo jo izvaja?
    Prva pomoč (PP) je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka ali čim prej po dogodku. Opravljena je z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, kamor je vključen tudi improviziran prevoz. Traja do prihoda nujne medicinske pomoči (NMP) ali do prihoda v zdravstveno ustanovo.
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: »Vsak je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.«
    Zdravstvene delavce zavejujejo poleg tega še etična načela in deontološki zakoni. Vsak zdravstveni delavec mora drugemu nuditi strokovno pomoč, če jo ta potrebuje tudi izven rednega dela. Poleg tega pa mora biti pomoč strokovno pravilna.
b.    Kaj je NMP in kdo jo izvaja?
    Nujna medicinska pomoč (NMP) zajema ukrepe strokovne ekipe pri osebi, ki je v življenski nevarnosti ali je v stanju, ki jo lahko privede v stanje življenjske ogroženosti in izvaja ukrepe z medicinsko tehničnimi pripomočki.
    NPM dajejo zdravstveno izobražene delavci (reševalci, zdravniki,…)

2.    Razložite prvo pomoč na kraju nesreče.
a.    Razložite člene reševalne verige nujnih primerov.
    ČLEN – NEODLOŽLJIVI UKREPI – poskrbimo za varnost, ugotovimo stanje poškodovanca, takoj začnemo z ukrepi, kadar življenjsko ogrožajo poškodovanca (nezavest, prenehanje dihanja in delovanja srca, huda krvavitev, šok, akutna zastrupitev).
    ČLEN – KLIC 112
    ČLEN – PRVA POMOČ – oskrba rane, imobilizacija, pravilen položaj, omilimo bolečine,…
    ČLEN – NUJNA MEDICINSKA POMOČ + TRANSPORT – ukrepi NMP (dovajanje kisika, infuzija, zdravila, defibrlilacija,…).
    ČLEN – BOLNIŠNICA – čim hitrejši prihod v bolnišnico.
b.    Opišite kateri so pomembni podatki pri klicu nujne medicinske pomoči.
    podatki o klicatelju (ime in priimek, lahko tudi svojo telefonsko številko),
    kaj in kdaj se je zgodilo,
    podatki o kraju,
    koliko je poškodovanih,
    stanje poškodovanih,
    kakšno pomoč potrebujejo,
    ostali pomembni podatki,
    odložimo zadnji!!

3. Razložite, kako ocenimo ogroženost poškodovanca in določimo triažo.
a.    Naštejte znake, po katerih prepoznamo ogroženost poškodovanca.
    barva in videz kože sta spremenjena (bleda, cianotična);
    temperatura telesa (lahko ga je povišana, mrzlica, pojavi se hladen pot);
    bruhanje (poškodbe glave, zastrupitve);
    motnje zavesti (kvalitativne- zmedenost, zamračenost, delirantno skaljena zavest; kvantitativne- somnolenca, sopor, koma);
    povišane ali zmanjšane vitalne funkcije.
b.   Razložite 5 neposrednih nevarnosti za življenje.
    NEZAVEST – je stanje, v katerem se oseba ne zaveda sebe, ni orientirana časovno in krajevno, se nesmiselno odziva na dražljaje iz okolja.
    PRENEHANJE DIHANJA IN DELOVANJA SRCA (zadušitve, otopitve, zastrupitve, podhladitev, anafilaktične reakcije, huda dihalna stiska, možganska kap, ishemične bolezni srca, prometne in druge nesreče…).
    HUDA KRVAVITEV –  krvavitev je iztekanje krvi iz krvnih žil ali srca navzven (zunanja krvavitev) ali v telesne votline in okolna mehka tkiva (notranja krvavitev).
    ŠOK – je stanje v katerem je hudo zmanjšan pretok skozi tkiva. Celice in tkiva ne dobijo dovolj kisika in začnejo se nabirati razgradnji produkti presnove. Vse to vodi v moteno delovanje prizadetih organov ali organskega sistema, kar lahko v kratkem času privede do smrti.
    AKUTNA ZASTRUPITEV – zastrupitev ali intoxicatio je obolenje, ki je povzročeno s strupi. Strupi so snovi, ki zaradi kemične sestave, prevelike količine ali koncentracije vplivajo na organizem. V telesu strupi poškodujejo celične membrane in se vežejo na receptorje, prenešalne molekule in encime ter tako škodujejo telesu.
c.    Razvrstite poškodovance po načelih triaže.
Triaža je razvrščanje poškodovancev ali bolnika v ustrezne skupine po vrsti poškodbe ali obolenja, ter določanje nujnosti pomoči in evakuacije. Prednost imajo poškodbe in bolezni, ki življenjsko ogrožajo človeka.
Pomen triaže:
    vnaša red in preudarnost,
    omogoča smiselno izrabiti čas, v katerem lahko rešimo življenje čim več poškodovancem.

4. Izberite ustrezne položaje in ustrezen transport poškodovanca ali nenadno obolelega v prvi pomoči.
a. Opišite pravilen položaj poškodovanca pri poškodbi glave, prsnega koša, hrbtenice, trebuha, položaj nezavestnega, pri hudi krvavitvi, šokovnem stanju in nosečnosti.
    poškodba glave: zavestnega poškodovanca poležemo in mu glavo nekoliko podložimo in jo fiksiramo; nezavestnega obrnemo na bok.
    poškodba prsnega koša: poškodovanca damo v polsedeči položaj (dvignjeno vzglavje).
    poškodba hrbtenice: kadar poškodovanec ni v življenjski nevarnosti ga pustimo pri miru; drugače pa skrbno imobiliziramo vrat že na samem mestu nezgode (Schanzova ovratnica) in ga imobiliziramo na ravno trdo podlago (pravilno dvigovanje: najmanj 4 osebe, ne smemo ga upogniti v pasu in vratu!!).
    poškodba trebuha (abdomna): poškodovanec leži na hrbtu, podložimo mu pod kolenoma, lahko mu podložimo tudi glavo (razbremenilni položaj za poškodbo trebuha).
    položaj nezavestnega: namestitev v stabilni bočni položaj.
    položaj pri hudi krvavitvi: poškodovanec leži na hrbtu, dvignemo vznožje pri hudih krvavitvah, krvaveče mesto praviloma dvignemo.
    položaj v šokovnem stanju: poškodovanec mirno leži na hrbtu z dvignjenim vznožjem. Razen pri obstruktivnem in kardiogenem dvignemo vzglavje.
    nosečnica: damo jo na levi bok v stabilen bočni položaj (na desni strani leži vena cava in pojavi se lahko pritisk na to žilo).

b. Naštejte načine prenosa in prevoza poškodovancev ali nenadno obolelih.
Način prenosa:
    Rautkov prijem (poglej sliko v skripti prve pomoči!),
    prenos na rokah,
    prenos z dvema reševalcema na rokah (sedež z rokami),
    »štuparamo«
    prenos na rami, hrbtu,
    prenos s pomočjo oprtnika,
    prenos z vlečenjem na odeji,
    prenos na stolu, s pomočjo odeje,
    nošenje na nosilih (improvizirano).
Prevoz oz. transport poškodovanca:
    reševalni avtomobil, osebno vozilo,
    čoln,
    helikopter,…
c. Izberi ustrezen način prenosa in transport pri poškodbi glave in hrbtenice.
    Glava: prenos z vlečenjem na odeji, nošenje na nosilih (improvizacija); transport lahko s helikopterjem, reševalnim vozilom.
    Hrbtenica: nošenje na nosilih (improvizacija); transport je najboljši z reševalnim vozilom (lahko pa tudi s helikopterjem).

5. Razložite, kaj je krvavitev, in naštejte vrste in znake krvavitve.
a)    Kaj je krvavitev in katere vrste krvavitev poznate?
    Krvavitev je iztekanje krvi iz krvnih žil ali srca navzven (zunanja krvavitev) ali v telesne votline in okolna mehka tkiva (notranja krvavitev).
Vrste:
    Glede na izvor okužbe:
    Iz arterije – ARTERIALNA krvavitev
    Iz vene – VENOZNA krvavitev
    Iz kapilar – KAPILARNA krvavitev
    Iz parenhimatoznih organov (jetra, vranica…) – notranja parenhimatozna krvavitev – hude krvavitve iz manjših ven in kapilar
Glede na izvor krvavitve ločimo arterijske, venske in kapilarne krvavitve. Od teh so najnevarnejše arterijske krvavitve, saj gre tu za poškodbo žil, ki vodijo iz srca in je zato kri pod največjim pritiskom. Kri iz arterije  izteka hitro, v močnem curku in sunkovito, v ritmu utripanja srca, je svetla zaradi prisotnosti kisika in življenjsko nevarna zaradi hitrosti iztekanja. Venska krvavitev je počasnejša in bolj enakomerna, kljub temu pa so venske krvavitve lahko obilne, sploh če gre za prekinitev večje vene. Kri je pri tej krvavitvi temno rdeče barve. Kapilarne krvavitve so majhne, kri bolj mezi kot teče. Če so pri topem udarcu poškodovane podkožne kapilare, kri izteka v okoliška tkiva in nastane modrica.
    Glede na lokalizacijo:
    Zunanje
    Notranje:
–    skrita (nevidna) – v telesne votline (znaki šoka) ali v okolna mehka tkiva (hematom)
–    zaznavna (vidna) – kri izteka iz telesne odprtine:
    krvavitev iz nosu – epitaksis
    ušes – otorrhagia
    krvavitev iz pljuč (hemoptiza, hemoptoe)
Kri je svetlo rdeča in penasta, Hemoptiza je krvavitev v sledeh, hemoptoe krvavitev v večji količini.
    Krvavitev iz želodca ali dvanajstnika (hemathemesis) – izbruhana kri je temno rjava
    Krvavitev iz črevesja (melena)
    Krvavitev iz ledvic in mehurja (hematurija)
    Krvavitev iz spolovila
Krvavitve lahko razdelimo na zunanje in notranje. Pri zunanji krvavitvi kri izteka iz telesa in jo zlahka tudi opazimo. Po navadi so posledica poškodb. Notranje krvavitve pa so skrite, ker pri njih kri izteka v telesne votline, organe ali ob žile (nastane hematom).
Zaznavna (vidna) notranja krvavitev je lahko iz nosu (epistaksis), iz pljuč izkašljuje kri, iz prebavil – bruha ali krvavi preko blata, ledvic –  krvavi urin…;
    Glede na način nastanka:
Poznamo poškodbene( travmatske) krvavitve, kjer pride do zunanje poškodbe žile ali  prekrvavljenih organov (srca, jeter, vranice) in bolezenske(patološke) krvavitve, ki so lahko posledica bolezni krvi (nezadostna sposobnost strjevanja krvi), bolezni žilne stene ali bolezenskih procesov v bližini žil (vnetja, razjede, tumorji). Fiziološka krvavitev je menstrualna krvavitev.
b)    Kateri so znaki hude krvavitve?
Znaki šoka (močna bledica kože in vidnih sluznic, lepljiva in hladna koža, hitro in plitvo dihanje, hiter in slabo tipljiv srčni utrip, nizek krvni pritisk, bolnik je nemiren, apatičen, bolnik toži, da je zaspan, utrujen, žejen, da mu šumi v ušesih, da se mu megli pred očmi

6. Razložite vrste krvavitev glede na izvor krvavitve.
a)    Kaj je značilno za vensko in arterijsko krvavitev?
    Iz arterije – ARTERIALNA krvavitev – svetlo rdeča kri, vidne so pulzacije, po količini je 6x večja kot venozna. Je najnevarnejša, saj gre tu za poškodbo žil, v katerih je kri pod največjim pritiskom in zato iz njih izteka hitro, v močnem curku in sunkovito, v ritmu utripanja srca
    Iz vene – VENOZNA krvavitev – temno rdeča kri, enakomerno odtekanje brez pulzacij.  Venska krvavitev je počasnejša in bolj enakomerna, kljub temu pa so venske krvavitve lahko obilne, sploh če gre za prekinitev večje vene.
b)    Opišite kapilarno krvavitev.
    Iz kapilar – KAPILARNA krvavitev – površinske krvavitve, pikčasto iztekanje
Kapilarne krvavitve so majhne, kri bolj mezi kot teče. Če so pri topem udarcu poškodovane podkožne kapilare, kri izteka v okolna tkiva in nastane modrica.

7. Utemeljite ustrezen način prve pomoči pri različnih krvavitvah.
a)    Poškodovanec močno krvavi iz rane na nadlahti. Opišite postopke prve pomoči.
    Najprej poskrbimo za varnost in na hitro ocenimo stanje. Za lastno varnost poskrbimo tako, da si namestimo rokavice, če je to možno, preden pridemo v stik s poškodovančevo krvjo.
    Poležemo poškodovanca
    Nato začnemo takoj zaustavljati krvavitev (hemostaza): dvignemo roko in stisnemo brahialno arterijo ob kost med rano in srcem. Vzdržujemo pritisk in napravimo kompresijsko obvezo: na sterilno gazo oz. material, ki smo ga pritisnili na krvaveče mesto, položimo cel povoj ali kakršenkoli drug večji zvitek, ki ga imamo na voljo, ter nato vse to s krožnimi zavoji drugega povoja čvrsto pritrdimo, da se krvavitev zaustavi. Pri tem opazujemo barvo uda, saj lahko obvezo namestimo pretesno in povzročimo obtočne motnje v predelu pod rano (pomodrel ali bled in hladen ud). Kompresijsko obvezo zato preverimo vsakih 5–10 minut.
    poškodovano roko namestimo v opornico ali imobiliziramo s trikotno ruto.
    Roko dvignemo nad raven srca
    ob prisotnih znakih šoka mu v ležečem položaju dvignemo vznožje
    pokličemo NMP  in opazujemo poškodovanca do prihoda reševalcev
b)    Poškodovanec ima amputirano nogo tik nad kolenom. Izberite ustrezne načine PP.
    Najprej poskrbimo za varnost in na hitro ocenimo stanje. Za lastno varnost poskrbimo tako, da si namestimo rokavice, če je to možno, preden pridemo v stik s poškodovančevo krvjo.
    Poležemo poškodovanca
    Nato začnemo takoj zaustavljati krvavitev (hemostaza): dvignemo roko in stisnemo femoralno arterijo ob kost med rano in srcem. Vzdržujemo pritisk in napravimo prevezo uda (Esmarchova preveza): na krn uda (čim bliže mestu poškodbe!) namestimo vsaj 5 centimetrov širok pas ali trak in ga močno zategnemo. Nikakor ne smemo uporabiti ozkih trakov ali vrvic! Zabeležimo čas, kdaj smo prevezo napravili. Obvežemo krn- kompresijsko obvezo. (2 točki za vse elemente hemostaze)
    pokličemo NMP  ( če nas je več, je smiselno poklicati takoj na začetku)
    poškodovano nogo namestimo v opornico ali imobiliziramo s trikotnimi  rutami ob zdravo nogo.
    Nogo dvignemo- podložimo.
    ob prisotnih znakih šoka mu dvignemo(podložimo ) tudi zdravo nogo
c)    Razložite, kdaj bi posumili na notranjo krvavitev in kako bi ukrepali.
Če poškodovanec navaja bolečine v določenem predelu telesa(notranjost), simptome šoka (da se mu vrti v glavi, da mu šumi v ušesih in se mu svetlika pred očmi…) in so prisotni znaki šoka: Prizadeti nam že na pogled daje videz hude prizadetosti. Ne zanima se za okolje, ne toži, ne kliče pomoči in apatičen (nezainteresiran). Koža in vidne sluznice so bele, lahko pomodrijo (cianoza) in pojavi se hladen znoj. Lahko se trese, izraža strah in je nemiren. Diha plitvo in hitro, pulz je pospešen in slabo tipljiv. Telo se hitro ohlaja in lahko pride do podhladitve. Zmanjša se tudi izločanje urina.
Prva pomoč:
    Najprej poskrbimo za varnost.
    V prvi pomoči je potrebno omejiti razvoj šoka in preprečiti morebitno poslabšanje stanja prizadetega.  Vzroke, ki so privedli  do šokovnega stanja, lahko odpravi le zdravnik z ekipo nujne medicinske pomoči, zato je potrebno čim prej poklicati številko 112.
    Bolečino omejimo tako, da zamotimo in pomirimo prizadetega.
    Namestimo ga v ležeči hrbtni položaj z dvignjenim vznožjem.
    Prizadetemu olajšamo dihanje tako, da mu odpnemo ovratnik in ga pomirimo.
    Stalno kontroliramo dihanje in pulz s palpacijo (tipanjem) arterije na roki ali vratu. Prizadetega pokrijemo, ker se hitro ohlaja in mu grozi podhladitev telesa. Do prihoda nujne medicinske pomoči smo stalno ob prizadetem, ga kontroliramo in opazujemo njegovo stanje. Ob hitrem poslabšanju stanja, predvsem pri hudih krvavitvah lahko naredimo avtotransfuzijo tako, da dvignjene okončine (noge in roke) s povojem tesno povijemo od prstov proti trupu telesu.

8. Razlikujte vrste šoka in določite ustrezne ukrepe v prvi pomoči.
a)    Naštejte vrste šoka glede na vzrok.
    Travmatski šok – vzrok je bolečina in izguba krvi zaradi poškodbe.
    Hemoragični šok – vzrok je masovna izguba krvi (poškodba večjih žil ali srca, krvavitve iz želodčnega čira, krvavitve pri izvenmaternični nosečnosti).
    Kardiogeni šok – vzrok je v motnji in nezadostnem delovanju srca (srčni infarkt, motnje srčnega ritma…).
    Obstruktivni šok-vzrok je stisnjenje srca in s tem zmanjšan dotok krvi v srce (tenzijskipnevmotoraks, tamponada srca, pljučna embolija…)
    Hipovolemični šok – vzrok je velika izguba telesnih tekočin (obsežne opekline, obolenje prebavil s hudimi driskami, bruhanjem).
    Anafilaktični šok – vzrok je burna reakcija med antigeni in antitelesi (alergije).
    Septični šok – vzrok je obsežna infekcija (sepsa, gangrena, peritonitis).
b)    Opišite prvo pomoč šokovnega poškodovanca.
    Poskrbimo za varnost
    Odstranimo vzrok, če je možno: zmanjšamo bolečino, zaustavimo krvavitev,
    ustrezen položaj – hrbet  in dvignjeno vznožje,
    omogočimo dihanje in dostop svežega dihanja,
    poškodovanca pokrijemo,
    ga pomirimo in
    kontroliramo vitalne funkcije.
    Lahko naredimo tudi avtotransfuzijo.
    Čimprej pokličemo NMP.
Nujna medicinska pomoč: oksigenacija, nadomeščanje telesnih tekočin z infuzijami in nadomestki krvne plazme, antišokovna zdravila.

9. Razložite definicijo šoka in opišite, kako prepoznate šokovno stanje poškodovanca.
a)    Opredelite in razložite šokovno stanje.
Šok je stanje, v katerem je hudo zmanjšan pretok krvi skozi vsa tkiva. Celice in tkiva ne dobijo dovolj kisika in začnejo se nabirati razgradnji produkti presnove. Vse to vodi v moteno delovanje prizadetih organov ali organskih sistemov, kar lahko v kratkem času privede do smrti.
b)    Opišite znake šokovnega stanja.
Šok poteka v treh obdobjih: obdobje predšoka – v tem obdobju poskuša telo popraviti tkivno prekrvavitev, obdobje razvitega šoka in obdobje odpovedovanja organov.
Znaki so:
    Nizek krvni pritisk
    Pospešen in slabo tipljiv (zaradi nizkega RR) pulz
    Šokovni indeks je prek 1 (ŠI –  pulz : sistolični RR)
    Bledica
    Hladna koža (zmanjšan pretok krvi skozi kožo) in hladen znoj (večja aktivnost simpatičnega živčevja)
    Cianoza (ušesne mečice, nos, prsti rok in nog)
    Pospešeno in plitvo dihanje
    Običajno je pri zavesti, vendar nemiren, prestrašen, apatičen (nezainteresiran)
    Zmanjšano izločanje urina (oligurija) ali anurija
    Nesorazmerje med zunanjo in notranjo temperaturo

10. Izberite pravilen način prve pomoči pri šoku.
a)    Poškodovanec navaja močne bolečine na desni strani trebuha. Kaže tudi druge znake šokovnega stanja. Kateri so ti znaki in na katero vrsto šoka pomislite?
    Nizek krvni pritisk
    Pospešen in slabo tipljiv (zaradi nizkega RR) pulz
    Šokovni indeks je prek 1 (ŠI –  pulz : sistolični RR)
    Bleda koža in vidne sluznice
    Hladna koža (zmanjšan pretok krvi skozi kožo) in hladen znoj (večja aktivnost simpatičnega živčevja)
    periferna cianoza (ušesne mečice, nos, prsti rok in nog)
    Pospešeno in plitvo dihanje
    Običajno je pri zavesti, vendar nemiren, prestrašen, apatičen (nezainteresiran)
    Zmanjšano izločanje urina (oligurija) ali anurija
    Nesorazmerje med zunanjo in notranjo temperaturo
Pomislim na hemoragični šok, zaradi možnosti poškodbe jeter, ker predvidevam močne krvavitve.
b)    Izberite pravilen vrstni red ukrepov prve pomoči v primeru, opisanem v podvprašanju a.
    Poskrbimo za varnost (lastna varnost, varnost poškodovanca in drugih)
    Ocenimo stanje poškodovanca
    Če so prisotni znaki šoka- ga poležemo in dvignemo vznožje.
    Kličemo 112
    omogočimo dihanje in omogočimo dostop svežega dihanja,
    poškodovanca pokrijemo,
    ga pomirimo, bodrimo
    kontroliramo vitalne funkcije.
    Lahko naredimo tudi avtotransfuzijo.

11. Opredelite šokovno stanje
a)    Razložite, kaj je šok in zakaj to stanje ogroža poškodovanca.
Šok je stanje, v katerem je hudo zmanjšan pretok krvi skozi tkiva. Celice in tkiva ne dobijo dovolj kisika in začnejo se nabirati razgradnji produkti presnove. Vse to vodi v moteno delovanje prizadetih organov ali organskih sistemov, kar lahko v kratkem času privede do smrti.
Vzrok šoka je lahko poškodba, bolezen in zastrupitev.
b)    Izberite pravilen položaj pri šokovnem stanju in razložite smisel položaja.
Položimo ga na tla (vodoravno podlago) in mu dvignemo vznožje. S tem položajem kri steče do življenjsko pomembnih organov (možganov)

12. Opredelite nezavest in nevarnosti tega stanja.
a)    Kaj je nezavest?
Nezavest je stanje, v katerem se oseba ne zaveda sebe, ni orientirana časovno in krajevno, se nesmiselno odziva na dražljaje iz okolja.
b)    Zakaj nezavestno stanje življenjsko ogroža poškodovanca?
Nezavest je življenjsko nevarno stanje zaradi možnosti zadušitve, ki nastane zaradi ohlapnosti mišic in s tem zaprtja dihalnih poti z jezikom ter aspiracije (izbruhana masa, slina, kri, proteza,…)

13. Opredelite stanja, ki se lahko izražajo z nezavestjo in opišite prvo pomoč nezavestnega poškodovanca.
a)    Opišite vzroke nezavesti
TIPS
    T ravma (pretres možganov, poškodba glave, epiduralni hematom- izliv krvi v epiduralni prostor (med lobanjo in možgansko ovojnico))
    T emperatura (pregretje- vročinska kap, vročinski krči, opekline/podhladitev- omrzline, upočasnitev življenjskih procesov; lahko povzroči smrt)
    I nfekcija (encefalitis (vnetje možganov)–klop, preko krvi)
    P sihiatrične motnje/ psihogena koma
    S šok (nesorazmerje med potrebo tkiva po kisiku in oskrbe s kisikom)
    S ubarahnoidna krvavitev/ subduralni hematom (izliv krvi znotraj lobanje)
    S troke= možganska kap; (ker ne dobijo dovolj kisika- krvni strdki, krvavitev, po 4-4,5h)), znaki kapi po GROM; nerazločen/otežkočen Govor, napačen ali nakazan motoričen dvig Roke, asimetrija Obraza (ena stran mišic je paraliziran, predvsem pri kotih ust, eno oko se ne more odpreti ali čisto zapreti), imamo Minuto časa da pokličemo 112, VZROKI; krvni strdek, krvavitev (4-4,5h)
    S tiskanje možganov. Okvare, ki povzročajo pritisk na možgane –MOŽGANSKI EDEMI  (nastanejo zaradi tumorjev, krvavitev, vnetja)
AEIOU
    A lkohol ali zdravila
    E ndokrine motnje(hormonski disbalans) motnje v izločanju: ščitnice (hipotiroidizem-premalo hormona), nadledvične žleze (adisonova bolezen –premalo glukokortikoida), sladkorna slinavka
    E lektrolitske motnje (K, Na, Cl) ne razmerje med minerali raztopljenimi v krvni plazmi (minerali dajejo el. pulz, električne pulze pa prenaša živčni sistem do: dihalnega, gibalnega,…)
    E ksokrine motnje
o    Moteno uravnavanje znojenja in pregretje organizma
o    Poškodba z električnim tokom
    I nzulin (hipoglikemija in hiperglikemija)
•    piati (mamila; morfij, metadon, ekstazi)-pride do upočasnjenosti delovanja srca in posredno vseh organskih sistemov in povzroči smrt
•    pomanjkanje kisika (od ustavitve src so začetka kvarjenja možganov; 6min)
    U remija – povišana koncentracija urea (sečnina) v krvi
(beljakovine → aminokisline → dobre snovi porabimo
→ ostalo nastane NH3-NH3 (urea) v krvi
ledvice filtrirajo kri ali → nastane seč (urin) in a izločimo
ali → ob ledvični insuficienci(zmanjšana dejavnost), pride do uremije in človek lahko pade v nezavest, tudi v komo zaradi motnje delovanja možganov
b)    Opišite prvo pomoč nezavestnega človeka.
    poskrbimo za varnost (če je v nevarnem okolju oz. da je ogrožena tudi naša varnost, ga najprej odnesemo na varno)
    ocenimo stanje zavesti
•    zavest: rahlo stresemo za ramena in vprašamo »Ste v redu?«, če se prizadeti ne odziva glasno pokličemo »Na pomoč!«. Obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil.
    sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado, ter odstranimo vse vidne tujke iz ustne votline (če obstaja možnost na poškodbe vratne hrbtenice, poskušamo sprostiti dihalno pot s prilagojenim trojnim manevrom.)
    pri prosti dihalni poti ugotavljamo prisotnost dihanja
•    Vzvrnemo glavo in dvignemo brado; nato gledamo dvig in spust prsnega koša, poslušamo dihalne šume in čutimo izdihani zrak. Oceno dihanja ugotovimo v 10 sekundah; če smo v dvomih ravnamo kot da ne diha.
•    pulz: prisotnost pulza ugotavljamo na vratu (a. carotis) ali v dimljah (a. femoralis) do 10 sek. in istočasno opazujemo druge znake življenja (premikanje, požiranje, kašljanje, dihanje,…)
    če poškodovanec diha, ga damo v stabilni bočni položaj, pokličemo 112 in do prihoda reševalcev opazujemo ter spremljamo  stanje: položaj telesa, dihanje, lega glave in zrkel, opazujemo zenici in odzive na svetlobo ter motorične gibe telesa
Če poškodovanec NE diha
1.     pokličemo 112
    če je več reševalcev: pošljemo nekoga da pokliče
    če smo sami: zapustimo prizadetega za čas klica
uporabimo avtomatični defibrilator tako,j ko je na voljo
2.    pričnemo z zunanjo masažo srca:
    pokleknemo k poškodovancu in na sredino prsnice položimo dominantno roko
    dlan druge roke položimo nad prvo (prepletemo prste)
    nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, da se ta vgrezne za 4-5cm (⅓ prsnega koša)
    izvedemo 30 stisov prsnega koša tako, da porabimo enak čas za pritisk in za popuščanje pritiska, štejemo glasno, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže (100 stisov na minuto)
3.    povežemo zunanjo masažo z umetnim dihanjem
    damo 2 umetna vpiha
    tehnika dihanja: sprostimo dihalno pot, nato enakomerno vpihujemo zrak v usta (nos zatisnemo) in opazujemo dvigovanje prsnega koša; upih traja 1 sec. nato odmaknemo usta in opazujemo spuščanje prsnega koša.
Nadaljujemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30:2 neprekinjeno, dokler:
    ne pride služba NMP
    prizadeti ne prične normalno dihati
    smo fizično zmožni
    ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja
Iz tehtnih razlogov lahko tudi opustimo umetno dihanje (možnost okužbe, poškodbe obraza, krvavitve…)
oživljanje utopljencev:
    5 začetnih vpihov (nato 30:2)
    en reševalec: 1 min TPO, nato kličemo
Po 2 min TPO ocenimo uspeh oživljanja in nadaljujemo oživljanje do prihoda ekipe NMP.

14. Opišite prvo pomoč pri omedlevici.
a)    Opišite vzroke nezavesti.
krajša verzija:
a)    Vzroki nezavesti so:
•    poškodbe glave (cerebrovaskularne, kraniocerebralne, …);
•    bolezenski procesi v glavi (tumor, anevrizma, možganska krvavitev,  možganska kap, infekcije …);
•    motnje metabolizma – zastrupitev organizma s produkti presnove (hepatična koma, uremična koma, hipoglikemična koma, hiperglikemična koma);
•    akutne zastrupitve;
•    infekcije;
•    psihiatrične motnje.
TIPS
    T ravma (pretres možganov, poškodba glave, epiduralni hematom- izliv krvi v epiduralni prostor (med lobanjo in možgansko ovojnico))
    T emperatura (pregretje- vročinska kap, vročinski krči, opekline/podhladitev- omrzline, upočasnitev življenjskih procesov; lahko povzroči smrt)
    I nfekcija (encefalitis (vnetje možganov)–klop, preko krvi)
    P sihiatrične motnje/ psihogena koma
    S šok (nesorazmerje med potrebo tkiva po kisiku in oskrbe s kisikom)
    S ubarahnoidna krvavitev/ subduralni hematom (izliv krvi znotraj lobanje)
    S troke= možganska kap; (ker ne dobijo dovolj kisika- krvni strdki, krvavitev, po 4-4,5h)), znaki kapi po GROM; nerazločen/otežkočen Govor, napačen ali nakazan motoričen dvig Roke, asimetrija Obraza (ena stran mišic je paraliziran, predvsem pri kotih ust, eno oko se ne more odpreti ali čisto zapreti), imamo Minuto časa da pokličemo 112, VZROKI; krvni strdek, krvavitev (4-4,5h)
    S tiskanje možganov. Okvare, ki povzročajo pritisk na možgane –MOŽGANSKI EDEMI  (nastanejo zaradi tumorjev, krvavitev, vnetja)
AEIOU
    A lkohol ali zdravila
    E ndokrine motnje(hormonski disbalans) motnje v izločanju: ščitnice (hipotiroidizem-premalo hormona), nadledvične žleze (adisonova bolezen –premalo glukokortikoida), sladkorna slinavka
    E lektrolitske motnje (K, Na, Cl) ne razmerje med minerali raztopljenimi v krvni plazmi (minerali dajejo el. pulz, električne pulze pa prenaša živčni sistem do: dihalnega, gibalnega,…)
    E ksokrine motnje
o    Moteno uravnavanje znojenja in pregretje organizma
o    Poškodba z električnim tokom
    I nzulin (hipoglikemija in hiperglikemija)
    O piati (mamila; morfij, metadon, ekstazi)-pride do upočasnjenosti delovanja srca in posredno vseh organskih sistemov in povzroči smrt
    O pomanjkanje kisika (od ustavitve src so začetka kvarjenja možganov; 6min)
    U remija – povišana koncentracija urea (sečnina) v krvi
(beljakovine → aminokisline → dobre snovi porabimo
→ ostalo nastane NH3-NH3 (urea) v krvi
ledvice filtrirajo kri ali → nastane seč (urin) in a izločimo
ali → ob ledvični insuficienci(zmanjšana dejavnost), pride do uremije in človek lahko pade v nezavest, tudi v komo zaradi motnje delovanja možganov
b)    Opišite prvo pomoč nezavestnega človeka.
    poskrbimo za varnost (če je v nevarnem okolju oz. da je ogrožena tudi naša varnost, ga najprej odnesemo na varno)
    ocenimo stanje zavesti
•    zavest: rahlo stresemo za ramena in vprašamo »Ste v redu?«, če se prizadeti ne odziva glasno pokličemo »Na pomoč!«. Obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil.
    sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado, ter odstranimo vse vidne tujke iz ustne votline (če obstaja možnost na poškodbe vratne hrbtenice, poskušamo sprostiti dihalno pot s prilagojenim trojnim manevrom.)
    pri prosti dihalni poti ugotavljamo prisotnost dihanja
•    Vzvrnemo glavo in dvignemo brado; nato gledamo dvig in spust prsnega koša, poslušamo dihalne šume in čutimo izdihani zrak. Oceno dihanja ugotovimo v 10 sekundah; če smo v dvomih ravnamo kot da ne diha.
•    pulz: prisotnost pulza ugotavljamo na vratu (a. carotis) ali v dimljah (a. femoralis) do 10 sek. in istočasno opazujemo druge znake življenja (premikanje, požiranje, kašljanje, dihanje,…)
    če poškodovanec diha, ga damo v stabilni bočni položaj, pokličemo 112 in do prihoda reševalcev opazujemo ter spremljamo  stanje: položaj telesa, dihanje, lega glave in zrkel, opazujemo zenici in odzive na svetlobo ter motorične gibe telesa
Če poškodovanec NE diha
4.     pokličemo 112
    če je več reševalcev: pošljemo nekoga da pokliče
    če smo sami: zapustimo prizadetega za čas klica
uporabimo avtomatični defibrilator tako,j ko je na voljo
5.    pričnemo z zunanjo masažo srca:
    pokleknemo k poškodovancu in na sredino prsnice položimo dominantno roko
    dlan druge roke položimo nad prvo (prepletemo prste)
    nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, da se ta vgrezne za 4-5cm (⅓ prsnega koša)
    izvedemo 30 stisov prsnega koša tako, da porabimo enak čas za pritisk in za popuščanje pritiska, štejemo glasno, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže (100 stisov na minuto)
6.    povežemo zunanjo masažo z umetnim dihanjem
    damo 2 umetna vpiha
    tehnika dihanja: sprostimo dihalno pot, nato enakomerno vpihujemo zrak v usta (nos zatisnemo) in opazujemo dvigovanje prsnega koša; upih traja 1 sec. nato odmaknemo usta in opazujemo spuščanje prsnega koša.
Nadaljujemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30:2 neprekinjeno, dokler:
    ne pride služba NMP
    prizadeti ne prične normalno dihati
    smo fizično zmožni
    ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja
Iz tehtnih razlogov lahko tudi opustimo umetno dihanje (možnost okužbe, poškodbe obraza, krvavitve…)
oživljanje utopljencev:
    5 začetnih vpihov (nato 30:2)
    en reševalec: 1 min TPO, nato kličemo
Po 2 min TPO ocenimo uspeh oživljanja in nadaljujemo oživljanje do prihoda ekipe NMP.

15. Razložite, kaj je tujek in opišite prvo pomoč pri tujkih v koži.
a)    Kaj je tujek? Opišite prvo pomoč pri majhnih tujkih v koži.
Tujek je vsak predmet, ki je v telo zadrt iz zunanjosti ali pa zanesen skozi telesne odprtine in škoduje telesu
    (trske, trni, iglica od morskega ježka, majhen košček stekla)
PP: Prva pomoč pri majhnih tujkih: kadar gleda iz kože skoraj cel predmet, ravnamo po sledečem postopku:
•    Umijemo roke.
•    Očistimo in razkužimo kožo (mesto) okoli rane.
•    Previdno izvlečemo tujek in ga v celoti odstranimo.
•    Rano sterilno pokrijemo.
b)    Opišite prvo pomoč pri  velikih tujkih v koži.
    večjih tujkov v rani NE odstranjujemo (ker tujek lahko maši žilo, ki bi jo z odstranitvijo tujka odprli – krvavitev in zato, ker ko tujek vlečemo iz kože lahko pri tem poškodujemo še drugo tkivo.
    rano okoli tujka sterilno pokrijemo, tujek fiksiramo, da se ne premika.
    pokličemo 112 in kontroliramo vitalne funkcije do prihoda reševalcev.
c)    Opišite prvo pomoč pri klopu v koži.
•    Odstranimo ga v celoti s pinceto v nasprotni smeri urinega kazalca
•    Poškodovanca opozorimo na morebitne znake okužbe, ki jih prenašajo klopi (borelija, meningitis).
Pazimo da se nam ne zatrga, klopa ne mažemo z mazili ali olji.

16. Razlikujte prvo pomoč pri tujkih v očesu, nosu, ušesu.
a)    Opišite prvo pomoč pri tujku v očesu.
•    Prosti tujek, ki ga solze niso odstranile same, odstranimo s čistim robčkom in predhodno veko evertiramo.
•    Pregledamo spodnjo veznico (gleda navzgor);  če tu najdemo tujek, ga odstranimo s koncem čistega robca, vlažnim zvitkom vate ali vlažno gazo.
•    Če ni tujka na spodnji veznici, evertiramo zgornjo veko (gleda navzdol).
•    Zadrtih tujkov v veznici ali roženici nikoli NE odstranjujemo sami.
•    Oko sterilno pokrijemo in rahlo obvežemo obe očesi.
•    Čimprej k okulistu.
b)    Opišite prvo pomoč pri tujku v nosu.
primeri: arašidi, fižol, kamenčki,…
ukrepi:
    zatisnemo zdravo nosnico in oseba naj pihne skozi zamašeno nosnico (v kateri je predmet)
    masiramo nos od korena proti konici nosu.
    če tujka ne spravimo ven, osebo peljemo k zdravniku. Ne poskušamo tujkov spraviti ven s pinceto, ker jih potisnemo še globje!
    Ne poskušajte vdahniti tujka s sunkovitimi vdihi skozi nos. Namesto tega dihajte skozi usta, dokler tujka ne odstranite.
    Rahlo pihnite skozi nos, da bi odstranili tujek, vendar ne pihajte močno ali večkrat zapored. Če je prizadeta le ena izmed nosnic, nežno pritisnite na drugo nosnico in rahlo pihnite skozi prizadeto.
    Nežno odstranite tujek, če je seveda viden in če ga lahko enostavno zagrabite s pinceto. Ne odstranjujte tujkov, ki niso vidni ali ki jih ne morete prijeti s pinceto.
c)    Opišite prvo pomoč pri tujku v ušesu.
primeri: žuželka, otroci si potisnejo v uho grah, kamenčke,…
ukrepi:
    žuželke v ušesu: na žličko zlijemo olje, ga »pogrejemo« v naši dlani in zlijemo v uho.
    predmeti: osebo peljemo k zdravniku. Ne vlečemo tujkov ven s pinceto, ker jih potisnemo še globje.
    Ne drezajte v uho s kakršnimikoli pripomočki. Uprite se skušnjavi, da bi tujek odstranili z vatirano paličico, vžigalico ali kakšnim drugim pripomočkom.
    Če je možno, poskusite odstraniti tujek. Če tujek jasno vidite, če je ozek in ga lahko enostavno zagrabite s pinceto, ga nežno odstranite.
    Pomagajte si s težnostjo. Nagnite glavo na prizadeto stran – tujek bo morda izpadel.
    Pri žuželkah uporabite olje. Če je tujek v ušesu žuželka, nagnite glavo prizadete osebe tako, da bo uho, v katerem se nahaja žuželka, gledalo navzgor.
    Če te metode niso uspešne ali pa prizadeta oseba še vedno čuti bolečino v ušesu, ne sliši dobro ali ima še vedno občutek tujka v ušesu, poiščite zdravniško pomoč.

17. Razlikujte prvo pomoč pri tujkih v sapniku pri odraslem in pri otroku.
a)    Pojasnite nevarnost tujka v sapniku.
Tujki v grlu in sapniku so zelo nevarni, ker ovirajo ali celo preprečijo dihanje. Tujki pri otrocih zaidejo v sapnik med hranjenjem, igro in so: igračke, grižljaji (koščki) hrane, orehi, arašidi, frnikula …
Tujki pri odraslih: zobna proteza, dlaka (draži – edem glasilk), ščetina od zobne ščetke, hrana, zob, zobna zalivka …
b)    Naštejte znake  tujka v sapniku.
znaki delne zapore dihalne poti:
    prizadetega sili dražeč kašelj,
    ob tem še lahko govori in diha, prizadeti na vprašanje »ali se dušite?« odgovori z DA
znaki življensko nevarne zapore dihalnih poti:
    prizadeti ne more govorit ali učinkovito kašljati,
    poskusi dihanja so energični a neučinkoviti,
    med poskusi vdiha slišimo piske, prizadeti je poten, bled ali modrikast v obraz,
    prizadeti na vprašanje »ali se dušite?« ne mora odgovoriti, lahko samo prikima.
Znaki tujka v sapniku so:
•    dušenje,
•    najprej bled obraz, nato zaripel, nato pomodrel,
•    tipična drža z roko za vrat,
•    nemir, strah,
•    napete žile na vratu,
•    motnje dihanja: otežkočeno, naporno, sunkovito,
•    slišimo piskajoče, grčeče glasove,
•    nenadna nezavest (zelo hitro pade v nezavest).

c)    Opišite prvo pomoč pri odraslem in otroku.
1.    Zavestnega bolnika, ki se davi, spodbujamo k učinkovitemu kašlju.
2.    Postavimo se na stran dušečega in mu pomagamo s tem, da ga nagnemo nekoliko naprej in ga petkrat udarimo med lopatice s peto naše dlani.
3.    Po vsakem udarcu preverimo ali se je zapora razrešila.
4.    Če to ne pomaga, izvedemo Heimlichov prijem. PREDHODNO PREVERIMO, ČE JE ŽENSKA MORDA NOSEČA
5.    Glasno pokličemo: »Na pomoč!« Drugi očividci naj kličejo 112.
6.    Če po petih poskusih Heimlichovega prijema tujka nismo odstranili, nadaljujemo s spodbujanjem kašljanja in spet petkrat udarimo davečega po hrbtu med lopaticama
7.    Do prihoda reševalcev oz. do odstranitve tujka nadaljujemo z izmeničnimi petimi udarci po hrbtu in petimi Heimlichovimi prijemi
8.    Če prizadeti izgubi zavest IN pri nezavestnem bolniku, pri katerem sumimo, da ima v dihalih tuje telo, ne izvajamo Heimlichovega prijema v ležečem položaju (kot je to veljalo nekoč), ampak takoj pričnemo z oživljanjem z masažo srca, ki prav tako kot Heimlichov prijem povečuje pritisk v trebušni votlini.
Za izvedbo Heimlichovega prijema na drugi osebi:
    se postavimo za prizadetega, ga nagnemo nekoliko naprej in ga objamemo okrog pasu
    Eno dlan stisnemo v pest, jo objamemo z drugo roko, palca naj bosta obrnjena proti trebušni steni, na ta način sklenjene roke položimo bolniku na trebuh v področje med popkom in žličko. Izvedemo sunkovit sunek, pri katerem potisnemo trebušno steno prizadetega navzgor in navznoter proti sebi. Po potrebi to ponovimo do petkrat.
    Nosečnicam ne izvajamo Heimlichovega prijema!

Prva pomoč pri otroku:
1.    Dojenčka namestimo tako, da je s trupom na reševalčevi podlahti, obrnjen na trebuh in z glavo navzdol; če je dojenček že tako velik, da ne more ležati na reševalčevi podlahti, lahko reševalec to tehniko izvaja v svojem naročju (ne pa na trdi podlagi)
2.    Z zgornjim delom druge roke reševalec petkrat udari po hrbtu med lopaticama
3.    Če tujek ne izleti iz dihal, je treba dojenčka obrniti tako, da s hrbtom leži na reševalčevi podlahti, z glavo nagnjeno navzdol
4.    Reševalec nato izvaja pet pritiskov na prsni koš na istem mestu, kot pri zunanji masaži srca s hitrostjo 1 pritisk v 1 sekundi
5.    Izmenjaje izvedemo 5 udarcev med lopatici in 5 pritiskov na prsni koš vse do izpada tujka ali do prihoda reševalcev
6.    Če pri dojenčku zaznamo odsotnost zavesti, dihanja in delovanja srca, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

18. Opredelite rano glede na obliko in način nastanka.
a)    Kaj je rana?
    Rana je nasilno povzročena prekinitev celovitosti (kontinuitete) kože ali sluznice, brez ali z okvaro tkiva pod njima. Rana je lahko površinska ali globoka. Nevarnost ran so krvavitve in okužba ali infekcija.
b)    Opredelite vrste ran glede na način nastanka.
    Praska in odrgnina (exoriatio) – površinska rana, odrgnjen samo epidermis, ni nevarna. Globlja in bolj obsežna pa je nevarna zaradi bolečin in okužbe.
    Vreznina in usekanina (v. scissum in v. sectum) – nastaneta z ostrim orodjem ali orožjem (nož, sekira, steklo). Rana ima pravilne robove in je po globini različna.
    Raztrganina (v. lacerocontusum) – nastane pri padcih, udarcih, pri delu s stroji ali orodji. Rana ima nepravilne robove, je različno globoka in zelo nevarna za okužbo. V praksi ja najpogostejša rana.
    Vbodnina (v. punctum) – nastane zaradi vboda z ostrim, koničastim predmetom (igla, žebelj, koničasti nož, bodalo,..). Značilna je nesorazmerna majhna ranica na površini telesa, v globino pa lahko sega globoko in poškoduje notranje organe in žile.
    Strelina (v. sclopetarium) – nastane od projektila ali krogle iz samokresa, puške, strojnice ali od drobcev bombe ali mine. Skoraj vedno je globoka rana in podvržena okužbi. Rana je lahko vstrelna, prestrelna ali oplazna.
    Ugriznina (v. morsum) – povzročena je z ugrizom živali ali človeka. Je zelo podvržena okužbi, zato se PP pri oskrbi take rane razlikuje od oskrbe drugih ran.

19. Opredelite rano in izberite pravilen način prve pomoči.
a) raztrganina (v. lacerocontusum) – nastane pri padcih, udarcih, pri delu s stroji ali orodji. Prepoznamo jih po nepravilnih robovih in deloma odmrlem tkivu. So različno globoke s številnimi žepi in tuneli, ki so izpolnjeni z mrtvim tkivom, strjeno krvjo in tujki. Pri obsežnih raztrganinah so lahko poškodovane tudi žile in živci (krvavitev), tudi kost. Pogosto so raztrganine umazane in ob neustrezni oskrbi pride do hudega vnetja (infekcije). Nevarni mikrobi v rano pridejo iz telesa (izvor okužbe je človek) ali po zunanji poti (umazan predmet, cesta, nož, umazane roke …).
b) Zaporedje ukrepov prve pomoči:
–    Odkrijemo ranjeni del in opravimo kratek pregled (mesto, globina, kakšna je rana …)
–    Zaustavimo krvavitev: stisnemo na dimeljsko arterijo in dvignemo nogo, če močno krvavi, nato naredimo kompresijsko obvezo.
–    Pokličemo 112.
–    Ranjeni del ali ud mora mirovati, zato naredimo imobilizacijo.
–    Podložimo nogo.
–    Ustrezen položaj (zmanjšamo bolečino; pri znakih šoka ga poležemo in dvignemo vznožje).
–    Kontroliramo vitalne funkcije in opazujemo poškodovanca.

20. Opredelite ugriznino in pike ter izberite ustrezen način prve pomoči.
a)    Kaj je ugriznina in kako poteka prva pomoč pri njej?
Ugriznina (v. morsum)  je povzročena z ugrizom živali ali človeka. Je zelo podvržena okužbi, zato se prva pomoč pri oskrbi take rane razlikuje od oskrbe drugih ran.
PP:
    Obrišemo živalsko slino od rane stran
    Morebitnih krvavitev nekaj čase ne ustavljamo
    Rano nato večkrat in obilno izperemo (blago razkužilo, raztopina milnice ali voda)
    Vgrizno rano izperemo s čisto tekočo vodo
    Zasilno ustavimo krvavitev
    Rano sterilno obvežemo
    Imobiliziramo
    Zdravstvena ustanova
b)    Opredelite pik strupene kače in prvo pomoč pri njem.
Strupeni kači v naših krajih sta gad (vipera berus) in modras (vipera ammodites). Praviloma ugriz naših kač ni nevaren za odraslega, nevaren je lahko za otroka. Kačji strup razkraja kri in deluje na živčevje.
PP:
    Poškodovanec naj se takoj uleže in miruje, da zmanjša prehod strupa v krvni obtok
    Pičeno okončino nad pikom narahlo prevežemo – limfna staza; okončina ne sme pobledeti, narahlo pomodri, utrip mora biti tipljiv
    Prevezo kontroliramo, ker lpostane lahko pretesna zaradi zatekanja okončine – na istem mestu sme ostati največ 2 uri
    Rano sterilno obvežemo
    Okončino imobiliziramo
    Poškodovanca prenesemo ali prepeljemo v bolnišnico
    Poškodovanec ne sme piti alkohola ker ta širi žile in pospešuje zastrupljanje
c)    Opredelite pike strupenih žuželk in prvo pomoč glede na nevarnost pikov.
Piki čebele, ose, sršena in škorpijona
PP:
Pik čebele:
    Izvlečemo želo, da ne nastane gnojenje
    Mirovanje
    Hladni obkladki na pičeno mesto
Pik ose, sršena:
    Mirovanje, hladni obkladki
Pik čebele, ose, sršena v usta ali žrelo
    Hladni obkladki na vrat, brado, usta
    Hiter transport v zdravstveno ustanovo (nevarnost zatekanja sluznice grla – dušenje)
Pik škorpijona:
    Hladni obkladki, mirovanje

a)    pik strupene žuželke
Strupene žuželke so: ose, sršeni, čebele.
Piki so smrtno nevarni, če je človek alergičen na pik žuželke (anafilaktični šok) ali je mesto pika usta, žrelo ali vrat (zadušitev zaradi močne otekline)
Prva pomoč: pri čebeljem piku odstranimo želo; hladni obkladki; mirovanje.
Pri piku v predel ust, grla, vratu: hladimo mesto pika; lizati led v ustih; takoj poklicati pomoč 112.
V primeru alergije; če ima pri sebi zdravila (antihistaminike…) – takojšnja aplikacija.
Kličemo 112 ali poiščemo najbližjo zdravstveno ustanovo.
Skrajni ukrep – konikotomija.

21. Opišite možne poškodbe glave, znake poškodb in prvo pomoč.
a)    Opredelite vrste poškodb glave.
a)    Možne poškodbe glave so:
•    poškodbe kosti glave: obrazni del, lobanja, poškodbe lobanjskega dna;
•    poškodbe mehkih delov: koža, podkožje;
•    poškodbe možganovine (kraniocerebralne poškodbe):
o    primarne:
    pretres možganov (commotio cerebri);
    udarnina možganov (contusio cerebri);
o    sekundarne:
    možganske krvavitve;
    možganski edem.

b)    Znaki poškodbe glave so:
•    krvavitev iz nosu, ušes, ust;
•    očalni hematom;
•    iztek likvorja;
•    motnje zavesti (omotičnost, vrtoglavica, zmedenost …);
•    glavobol;
•    sprememba vitalnih funkcij:
o    dihanje: hropeče, grčeče, upočasnjeno, otežkočeno;
o    pulz: zmanjšan (bradikardija);
o    RR: znižan (hipotonija);
•    bruhanje;
•    spremembe na zenicah: zenici sta razširjeni (ena ali obe) ali neenakomerni;
•    amnezija (motnja zavesti – se ne spominja dogodka);
•    krči;
•    ohromelost (pareza, paraliza) – enostranska ali obojestranska.

c)    Prva pomoč:
•    Poskrbimo za varnost.
•    Preverimo stanje: globino nezavesti, dihanje (GCS).
•    Namestimo vratno opornico.
•    Namestimo v pravilen položaj: zavesten – leži na hrbtu, glava rahlo podložena; nezavesten – stabilni bočni položaj – pazi obračanje!
•    Klic 112.
•    Odprte rane sterilno pokrijemo.
•    Mirovanje.
•    Stalna prisotnost in kontrola vitalnih funkcij: zavest, dihanje …
•    Ob prenehanju delovanja srca in dihanja izvajamo TPO.
•    Potreben je čimprejšen transport v bolnišnico, vedno z reševalnim vozilom; miren prevoz, brez sunkov, stalni nadzor.

22. Opredelite kraniocerebralno poškodbo in izberite ustrezne postopke prve pomoči.
a)    Kaj so kraniocerebralne poškodbe in kako jih razvrstimo?
    Poškodbe glave in možganov
    Najpomembnejši sta pretres možganov ali commotio cerebri – možgani obdani z možgansko tekočino ob udarcu silovito zanihajo, se pretresejo in obtolčenina možganov ali contusio cerebri – možgani so organsko poškodovani.
    Možganske krvavitve so lahko:
    Epiduralni hematom – kri se nabere med lobanjo in duro (zlom lobanje)
    Subduralni hematom – kri se nabere med arahnoideo in duro (krvavitev iz žil na površini možganov)
    Intracerebralni hematom – kri se nabere v sami možganski substanci
b)    Opišite znake, ki kažejo na hujšo kraniocerebralno poškodbo.
    Krvavitev
    Nezavest
    Edemi
    Ena zenica široka
c)    Opišite prvo pomoč pri hudi kraniocerebralni poškodbi glave.
Ocenimo stanje poškodovanca (zavest, motorika, zenice, vitalne funkcije)
Glasgow coma score GCS (sestavljena je iz treh glavnih funkcij osrednjega živčevja):
    Možnost spoznavanja (1-4)
    Možnost sporazumevanja (govorni odzivi 1-5)
    Možnost motorike (motorični odziv 1-6)
Glede na GCS razdelimo poškodbo glave na
    Hude – GCS je manjša ali enaka 8 (poškodovanec spada v CIT)
    Srednje – GCS med 9 in 12
    Blage – GCS večja od 12
    Oskrba dihalne poti in krvnega obtoka (Trauma jaw thrust menever, cervikalni kolar)
    Kličemo NMP
    Ustrezen položaj (nezavestnega poškodovanca poležemo, glavo nekoliko podložimo in jo fiksiramo, nezavestnega obrnemo na bok)
    Kontroliramo vitalne funkcije
    Transport v port v bolnišnico naj bo hiter in obziren (idealen helikopterski prevoz)

23. Razlikujte poškodbe hrbtenice in opišite prvo pomoč.
a)    Kako razvrstimo poškodbe hrbtenice?
Prelomi hrbtenice:
    Fleksijski (imenujemo tudi kompresijski prelom): telesca vretenc se drobijo in klinasto deformirajo, ker se hrbtenica prelomi naprej – kot žepni nož
    Ekstenzijski prelom: pride do drobitve zadnjega dela vretenc, vretenčnega loka in sklepnih nastavkov, hrbtni mozeg je bolj ogrožen
Najpogostejše:
    Nateg in pretrganje močnih medvretenčnih vezi
    Zvin hrbtenice
    Izpah – premik vretenc
    Zlom vretenc
    Poškodbe hrbtenjače in živčnih vlaken
    Kombinirane poškodbe

b)    Opišite znake poškodbe hrbtenice.
    Bolečina
    Potpludba in oteklina na mestu udarca
    Zmanjšana gibljivost
    Napetost oz. krč (spazem) mišic poškodovanega predela)
    Nevrološki izpadi pri poškodbi živčevja: slabša občutljivost, ohromelost, motnje v delovanju sfinktrov za blato in urin, lahko tudi parestezije (mravljinčenje v udih)
Na poškodbo hrbtenice moramo vedno posumiti, kadar imamo opravka z nezavestnimi poškodovanci, zlasti če je nezavest posledica močnega udarca v glavo ali padca.
c)    Opišite prvo pomoč pri poškodbi hrbtenice.
Kadar poškodovanec ni v življenjski nevarnosti ga pustimo pri miru in pokličemo NMP. V nasprotnem primeru:
    skrbna imobilizacija vratu že na samem mestu nezgode (schanzova ovratnica, deska od temena do pasu…)
    pravilno dvigovanje: najmanj 4 osebe
    1. Za imobilizacijo glave in vratu
    2. Za imobilizacijo trupa
    3. Za imobilizacijo medenice in stegen
    4. Za imobilizacijo nog
    Pravilno prenašanje: ne smemo upogibati v pasu in vratu!
    Vodja za glavo, tako da je vrat imobiliziran
    Drugi reševalec pod pleči in ledveno
    Tretji reševalec ledveno ali pod zadnjico in pod stegni
    Četrti reševalec za nogi in pri tem hkrati izvaja rahel vlek v smeri glava – stopali
    Imobiliziramo ga na ravno trdo podlago (pravilno podlaganje deske in nameščanje pacienta)
    Prevoz v bolnišnico je vedno v reševalnem vozilu

24. Razložite možne zaplete pri poškodbi trebuha in izberite zaporedje ukrepov prve pomoči.
a)    Opredelite možne zaplete pri poškodbi trebuha.
b)    Opišite znake, ki kažejo na notranje poškodbe trebuha.
    Bolečine v predelu trebuha (napet trebuh)
    Odprta rana, lahko modrica (pri topih) – NIN NUJNO
    Znaki šoka (potenje, hiter pulz, hitro plitvo dihanje, nizek RR, bledica, cianoza, zmanjšano izločanje urina, hladna koža)
    infekcija zaradi poškodbe želodca, črevesja, mehurja, trebušne slinavke – vsebina se razlije po trebušni votlini – pride do poškodb zaradi jedkih prebavnih sokov in okužb zaradi vsebine iz prebavnih organov – peritonitis – septični šok.
    Znaki peritonitisa (zmanjšan apetit, bruhanje, driska, napihnjenost, slabost, utrujenost, povišana TT, nenadna huda bolečina v trebuhu)
c)    Opišite prvo pomoč pri odprti poškodbi trebuha.
    Mirovanje, položaj za poškodbo trebuha (dvignjeno vzglavje in vznožje)
    Rano sterilno pokrijemo, obvežemo, ne potiskamo organov noter, le rahlo obvežemo
    Bolnik ne sme jesti, piti (operacija, povečana peristaltika, izločanje prebavnih sokov)
    Opazovanje: v primeru šoka bolnika postavimo v položaj za šok
NMP:
    Venski kanal:
    Pri krvavitvah naj infuzija teče počasi, da ne pospešimo krvavitve
    Predrtje votlih organov – antibiotik, želodec – sonda z zmerno aspiracijo
    Analgetik za znižanje bolečin
    Poškodbe sečil, še kateterizacija
    Nujen hiter prevoz

25.    Opredelite utopitev in pojasnite pravilen način izvajanja prve pomoči.
a)    Kaj je utopitev? Naštejte vrste utopitve.
Utopitev (SUBMERSIO) pomeni zadušitev zaradi blokade dihalnih poti in dihal s tekočino (najpogosteje z vodo). Vzroki: neplavalci, nezgode, suicid.
Vrste:
    1. Faza utapljanja: Ko voda zalije zgornje dihalne poti, pride do refleksne zapore glasilk (laringospazem). Utopljenec ne diha, vodo le požira. Pri tem sunkovito maha in grabi okoli sebe.
    2. Faza utapljanja: Ponesrečenec izgubi zavest. V krvi se nakopiči ogljikov dioksid, ki vzdraži dihalni center. Pride do refleksnega odprtja glasilk in zaradi dihanja voda zalije dihalne poti.
b)    Kako nudimo PP utapljajočemu oz. utopljencu?
Reševanje iz vode – v prvi fazi lahko rešujemo samo z obrežja (varnost!). Drugače počakamo, da se utopljenec umiri. V vodo gredo reševati samo dobri plavalci! Približamo se mu od zadaj in z njim plavamo proti obrežju tako, da je telo stran od našega telesa. Takoj začnemo z oživljanjem, ko dosežemo obalo (5 zaporednih upihov, 1 min TPO). Vztrajajmo pri oživljanju! Kličemo 112.

26.    Opredelite poškodbe prsnega koša. Katere poškodbe življenjsko ogrožajo poškodovanca?
a)    Opišite možne poškodbe prsnega koša.
    tope(zaprte): zlom reber in poškodbe notranjih organov
    odprte(prodorne-penetrantne): vbodi, strelne rane…
b)    Opredelite poškodbe prsnega koša, ki so življenjsko nevarne in pojasnite, zakaj so nevarne.
    Ventilni (tenzijski) pnevmotoraks
    Odprti pnevmotoraks
    Masivni hematotoraks
    Srčna tampomada (kri se pod pritiskom nabira v osrčniku)
    Nestabilni prsni koš (serijski zlom reber)
Poškodbe so lahko smrtno nevarne zaradi oviranja dihanja (hipoksija) – prevmotoraks, raztrganina sapnika ali sapnic, hematotoraks, raztrganina prepone, paradoksno dihanje pri serijskem zlomu in zaradi motenj v krvnem obtoku (krvavitve): hemoragični, kardiogeni ali spinalni šok.
c)    Razložite kaj je pnevmotoraks in kdaj življenjsko ogroža poškodovanca.
Pnevmotoraks je vdor zraka v plevralno votlino – lahko se nabere iz poškodovanih pljuč – zaprti pnevmotoraks; skozi poškodovano prsno steno – odprti pnevmotoraks. Najbolj nevaren je ventilni ali tenzijski pnevmotoraks, ki se lahko razvije iz zaprtega ali odprtega p. – zrak pri vsakem vdihu pride v plevralno votlino, pri izdihu pa ne more več ven – kolaps pljuč, premik mediastinuma na zdravo stran (utesnitev pljuč na zdravi strani in pritisk na velike žile).

27.    Razložite znake, ki kažejo na poškodbo prsnega koša in opišite prvo pomoč pri poškodbi prsnega koša.
a)    Opišite znake poškodbe prsnega koša.
    Bolečina v steni prsnega koša
    Težave z dihanjem (plitvo in hitro)
    Paradoksno dihanje pri serijskem zlomu reber
    Hemoptiza (pri poškodbi pljuč, sapnic, sapnika)
    Znaki šoka
    Podkožni emfizem (pri pnevmotoraksu, poškodbi sapnika in sapnic)
    Napete vratne vene (tenzijski pnevmotoraks)
b)    Opišite prvo pomoč pri poškodbi prsnega koša.
    Ocenimo stanje poškodovanca
    Rane sterilno pokrijemo, tujke (nož, bodalo) previdno pričvrstimo
    Polsedeči položaj (pozorni pri poškodbi hrbtenice)
    Olajšamo dihanje; pri paradoksnem dihanju naredimo stabilni prsni koš
    Kontrola vitalnih funkcij
    Čimprej pokličemo NMP

28.    Razlikujte zvin, izpah in zlom kosti ter predstavite ustrezno ukrepanje ob teh poškodbah.
a)    S strokovnimi izrazi pojasnite kaj so zvin, izpah in zlom ter razložite razliko med posameznimi poškodbami.
    Zlom (FRACTURA) kosti imenujemo prekinitev celovitosti kosti zaradi delovanja mehanične sile na kost.
    Zvin (DISTORSIO) nastane zaradi delovanja sile na sklep – kosti v sklepu se razmaknejo, vendar se vrnejo v naravni položaj. Pri tem se lahko poškodujejo vezi. Izpah (LUXATIO) – zaradi delovanja sile na sklep se kosti v sklepu razmaknejo – sklepna glavica skoči iz ponvice in v takem položaju tudi ostane.
b)    Opišite prvo pomoč pri odprtem zlomu goleni.
    Oskrba že na kraju dogodka
    Ko sumimo vedno imobiliziramo
    Obleke in čevljev ne odstranimo
    Imobiliziramo sklep nad in pod poškodbo
    Pomembna je priprava, nateg, imobilizacija
    Odprte rane najprej sterilno pokrijemo, nato imobiliziramo

29.    Opredelite zlom kosti in možne zaplete pri njem.
a)    Kaj je zlom? Naštejte vrste zlomov.
Zlom kosti imenujemo prekinitev celovitosti kosti zaradi delovanja mehanične sile na kost. Zlom je lahko zaprti, odprti ali patološki (nastane zaradi bolezni – osteoporoza)
b)    Razložite možne zaplete pri odprtih zlomih kosti.
    Poškodba žil ali živcev
    Šok (travmatski)
    Infekcija (mieloitis)
    Maščobna embolija (dolge, cevaste kosti)
    Izliv krvi v sklep

30.    Razložite pomen imobilizacije.
a)    Kaj pomeni imobilizacija in kdaj jo naredimo v prvi pomoči?
Imobilizacija pomeni fiksirati sklep ali kost z opornico oziroma mavcem. To naredimo, da preprečimo premikanje poškodovanega področja.
b)    Opišite pomen imobilizacije.
Imobilizacija onemogoči premikanje, zajema posamezno okočnino ali celo telo, zmanjša bolečino in prepreči nastanek dodatnih poškodb.

31.    Opredelite poškodbe kosti in sklepov.
a)    Opredelite znake zloma, zvina in izpaha.
    Zlom: bolečina, oteklina, deformacija, hematom, patološka gibljivost, neuporabnost, škrtanje ali krepitacije.
    Zvin: oteklina, bolečina, boleče gibanje, podpludba(hematom)
    Izpah: deformacija(sklepna ponvica je prazna), huda bolečina, huda oteklina, negibljivost v sklepu prizadete okončine, hematom.
b)    Opišite zaplete, ki lahko nastanejo pri zvinu in izpahu.
Izliv krvi v sklep, pritisk na okolno tkivo, na žile in živce.
c)    Opišite prvo pomoč pri zvinu in izpahu.
    NE reponiraj
    Imobilizacija izpaha v istem položaju
    Takojšen transport v bolnišnico

32.    Opredelite toplotne poškodbe in opišite znake ter prvo pomoč pri sončarici in vročinski kapi.
a)    Opredelite sončarico in opišite prvo pomoč pri njej.
    Razvije se, če močno opoldansko sonce dalj časa deluje na glavo in tilnik.
    Znaki so: glavobol, bruhanje, omotičnost, vrtoglavica, zmedenost, tresenje in povišana telesna temperatura.
    PP: Bolnika prenesemo v senčen, hladen prostor, leži z vzdignjenim vzglavjem. Na glavo mu polagamo hladne obkladke, če je pri zavesti, mu po žličkah dajemo hladno pijačo (limonada, čaj) in pokličemo zdravniško pomoč.
b)    Opredelite vročinsko kap in opišite prvo pomoč pri njej.
    Najpogosteje se pojavlja v vročih, soparnih poletnih mesecih. Zrak je vroč in vlažen, kar dodatno obremenjuje telo. Telo tudi težje oddaja toploto. Vročinska kap je najpogostejša pri izletnikih, vojaških pohodih in v zatohlih prostorih.
    PP: Bolnika prenesemo na hladno, slečemo do golega in polivamo s hladno vodo. Polagamo mrzle obkladke na trup in ga zavijemo v morko rjuho. Glave ne hladimo!! Če je pri zavesti, mu dajemo hladne napitke. Če prizadeti neha dihati, mu nudimo umetno dihanje in po potrebi masažo srca.

33.    Razložite, kaj je oparina in opišite prvo pomoč pri njej.
a)    Kaj je oparina in zakaj je najpogostejša oblika opeklin?
Oparine nastanejo ob dotiku kože z vročimi tekočinami (vroča voda, para, mleko, juha, vroča mast ali olje). Oparine so najpogostejši vzrok toplotnih poškodb pri otrocih (80%).
b)    Opišite prvo pomoč pri oparini.
    Proučimo mesto nezgode (čim lažji dostop)
    Pogasimo ogenj na poškodovancu (z odejo, ga povaljamo, polijemo z vodo)
    Prenesemo opečenca na varno
    Dokončno pregledamo opečenca, da ugotovimo, če diha, če je pri zavesti in da izključimo opekline dihalnih poti.
    Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih prve pomoči.
    Oskrbimo opeklinsko rano.
    Tolažimo opečenca in ga čim prej odpeljemo v ustrezno zdravstveno ustanovo.

34.    Ocenite nevarnosti opeklin in opišite prvo pomoč pri opeklinah.
a)    Kaj je opeklina in kdaj je opeklina nevarna?
Opeklina nastane zaradi delovanja zvišane temperature na kožo in sluznice.
Nevarnosti:
    Zaradi izgubljanja telesnih tekočin in elektrolitov iz opečene kože se pojavi hipovolemija in se razvije šok.
    Razpadli proizvodi tkiva opečene kože okvarjajo ledvice, pride do odpovedi ledvic.
    Infekcija – sepsa
    Opeklina dihal: zaradi vdihavanja vročega zraka oteče sluznica, lahko pride do zadušitve.
b)    Naštejte možne zaplete pri opeklini.
    Dehidracija  privede do hipovolemičnega šoka  ta pa do distribucijskega šoka
    Infekcija
    Okvare ledvic (opekline  privedejo do dehidracije  snovi propadejo in grejo v kri  ta kri pride do ledvic  ledvice postanejo polne odpadnih snovi (med drugim tudi nevarne lizodome, ki vsebujejo encime, ki razgradijo skoraj vse) – zdravniki si pomagajo s hemodializo.
c)    Opišite prvo pomoč pri opeklini.
    Proučimo mesto nezgode (čim lažji dostop)
    Pogasimo ogenj na poškodovancu (z odejo, ga povaljamo, polijemo z vodo)
    Prenesemo opečenca na varno
    Dokončno pregledamo opečenca, da ugotovimo, če diha, če je pri zavesti in da izključimo opekline dihalnih poti.
    Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih prve pomoči.
    Oskrbimo opeklinsko rano.
    Tolažimo opečenca in ga čim prej odpeljemo v ustrezno zdravstveno ustanovo.

35.    Opredelite poškodbe, nastale zaradi mraza in opišite prvo pomoč pri teh poškodbah.
a)    Naštejte vrste poškodb zaradi mraza.
Podhladitev, omrzlina in ozeblina.
b)    Opišite znake poškodb zaradi mraza in razložite prvo pomoč pri posamezni vrsti poškodbe.
Znaki splošne podhladitve:
    Prva reakcija na podhladitev je drget. Ko pade telesna temp. jedra pod 34°C, se drget umiri, podhlajeni postane utrujen in zaspan, ima privide. Ima blede in hladne vidne sluznice in kožo.
    Pri temp. pod 28°C že lahko nastopi nezavest. Diha plitvo, komaj zaznavno in počasi. Pulz je slabo tipljiv in počasen. Udi postanejo okoreli, refleksi neodzivni.
    Pri temp. pod 24°C podhlajeni daje videz mrtvega (z natančnim opazovanjem ugotovimo redke vdihe in močno upočasnjen pulz.
Omrzlina: za vse tri stopnje je značilno, da omrzli deli telesa zelo bolijo, ko se segrejejo.
Ozeblina: je rdeča, pekoča in boleča oteklina, ki se pojavi najpogosteje na prstih in hrbtišču rok, nog in goleni. Te otekline so zelo trdovratne in se vsako leto ponavljajo. Nastanejo tudi pri temp. nad 0°C.
PP pri podhladitvah:
    Podhlajenca prenesemo v primerno ogret prostor, dvigmeno mu vznožje (da možganom zagotovimo dovolj kisika) in ga toplo pokrijemo. Telesna temp. se praviloma dviguje za 0,5 – 1°C na uro.
    Opazujemo vitalne funkcije podhlajenca in mu dajemo piti tople brezalkoholne pijače. Ne dajemo alkohola, ne masiramo rok in nog. Ogrevanja s termoforjem in vročimi kopeli so nevarna. Lahko pride do migetanja srčnih prekatov.
    Če podhlajencu ne uspemo dvigniti telesne temperature, mu naredimo Hiblerjev toplotni ovoj: Preko suhega spodnjega perila položimo petkrat zloženo rjuho, ki smo jo namočili v toplo vodo (60°C). Položimo jo preko prsnega koša in trebuha. Pokrijemo s suho obleko in vse skupaj pokrijemo z metalizirano folijo, lahko tudi vetrovko ali nepremočljivim dežnim plaščem. Ude pustimo zunaj tega ovoja. Podhlajenega nato celega zavijemo v več odej, da se ne more premikati. Ovitek obnovimo po eni uri, podhlajenca čim prej transportiramo v zdravstveno ustanovo.
PP pri omrzlinah:
    Poškodovanca prenesemo v topel prostor, slečemo omrzli del telesa, odstranimo umazanijo, omrzlino sterilno pokrijemo, zavijemo v gazo oz. v vato, imobiliziramo, toplo pokrijemo, ponudimo topli mapitek in poškodovanca čim prej transportiramo v bolnišnico.
    Omrzline so pogosto popravljive okvare!
    Omrzlin ne drgnemo zaradi nevarnosti vnosa bakterij (tetanus!).
    V zdravstveni ustanovi nudijo prvo pomoč s hitrim ogrevanjem omrzlih delov telesa, kar je zelo boleče, vendar zelo koristno. Bolniku dajejo proti bolečinam ustrezni analgetik, zato tovrstno pomoč nudijo samo v bolnišnici.
PP pri ozeblinah: (Mislim, da je isto, kot pri omrzlinah.)

36.    Razlikujte epileptični napad od psihogenega ter postopke prve pomoči ob obeh napadih.
a)    Kaj je epileptični napad, kakšni so njegovi znaki in kako nudimo prvo pomoč ob epileptičnem napadu?
Je kronična okvara celic možganske skorje, ki postanejo preveč razdražljive in se kažejo s sinhronimi izbruhi električnih impulzov.
Znaki:
    krikne in se zgrudi brez zavesti
    globoka nezavest
    dihanje zastane, obraz pomodri
    oči zavije navzgor ali navznoter
    zenici sta široki, ne reagirata na svetlobo
    roke, noge in telo stresajo siloviti epileptični tonično-klonični krči
    na ustih se pojavi pena (lahko je krvava, če se oseba ugrizne v jezik)
    prste roke stiska v pest
    med napadom lahko uideta blato in voda
    ko ponovno zadiha, je dihanje hropeče in globoko
PP:
    zavarujemo glavo
    obrnemo na bok
    sprostimo dihalno pot
    odstranimo nevarne predmete

b)    Kaj je psihogeni napad, kakšni so njegovi znaki in kako nudimo prvo pomoč ob psihogenem napadu?
Psihogene napade imenujemo tiste napade, ki spominjajo na epileptične, vendar niso posledica patološkega praznjenja živčnih celic v možganih. Ne gre za simuliranje, ampak na podzavestno reagiranje na konflikt, ne izgubi zavesti. Napad preneha, če izgubi gledalce. Ta pacient se ne bo poškodoval, in pri tem napadi ne bomo ničesar dosegli s karanjem ali usmiljenjem.
Znaki:
    pade le, če ga ljudje gledajo in pazi kam, da se ne poškoduje
    nezavest le hlini
    kremži obraz, škriplje z zobmi, v obraz NI moder
    zavija z očmi
    zenici reagirata na svetlobo
    krči niso pravi, se le premetava in cepeta z nogami
    se nikoli ne ugrizne v jezik
    blato in voda mu ne uideta
    grize roki ali obleko
PP:
Otroka obrnemo na bok in ga pomirimo. Odstranimo vse nevarne predmete. Sledi psihološka obravnava otroka in nasveti staršem.

37.    Opredelite oživljanje.
a)    Kaj pomeni oživljanje? Kdaj in zakaj oživljamo?
TPO izvajamo pri osebi, ki je nezavestna (neodzivna), ne diha oz. ne diha normalno in se ne premika.  Pomeni vzpostavitev vitalnih funkcij.
Kdaj izvajamo TPO?
    Srčni zastoj (odsotnost pulza; poskusi hlastanja za zrakom, ne kašlja, ne požira, se ne premika)
    Zastoj dihanja
Zakaj oživljamo?
Z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca zagotavljamo nasičenost krvi s kisikom ter pretok krvi skozi življenjsko najbolj pomembna organa (srce in možgane). Po prenehanju dihanja in zaustavitvi krvnega obtoka nastopi nezavest v 10-15 sekundah (možganske celice so zelo občutljive na pomanjkanje kisika). Če možgani niso prekrvavljeni, pride že po 4 minutah do trajnih, neponovljivih okvar možganov. Največje preživetje dosežemo s pravim vrstnim redom ukrepov in postopkov – “veriga preživetja” – predstavlja vse nujne postopke, ki morajo biti prisotni, da bi izboljšali uspešnost oživljanja:
    zgodnja prepoznava in klic (112)
    zgodnji TPO
    zgodnja defibrilacija (uporaba polavtomatskega defibrilatorja AED)
    zgodnje izvajanje dodatnih postopkov oživljanja

38.    Opredelite temeljne postopke oživljanja (TPO) in dodatne postopke oživljanja.
a)    Opišite temeljne postopke oživljanja.
1. Zagotovimo varnost
2. Ocenimo stanje zavesti:
Zavest: rahlo stresemo za ramena in vprašamo: “Ste vredu?”
Če se prizadeti ne odziva glasno pokličemo: “Na pomoč!”
Obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil
Sprostimo dihalno pol tako, da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado
Odstranimo vse vidne tujke iz ustne votline.
Če obstaja sum na poškodbo vratne hrbtenice, poskušamo sprostiti dihalno pot s prilagojenim trojnim manevrom.
3. Pri prosti dihalni poti ugotavljamo prisotnost dihanja.
Vzvrnemo glavo in dvignemo brado; nato gledamo dvig in spust prsnega koša, poslušamo dihalne šume in čutimo izdihani zrak. Oceno dihanja ugotovimo v 10s; če smo v dvomih, ravnamo kot da NE diha.
Na vratu (a. carotis) ali v dimljah (a. femoralis) ugotovimo prisotnost pulza in istočasno opazujemo druge znake življenja (premikanje, požiranje, kašjlanje, dihanje)
4. Če ugotovimo, da poškodovanec ne diha, pokličemo 112
Če je več reševalcev: pošljemo nekoga, da pokliče
Če smo sami: zapustimo prizadetega za čas klica
Uporabimo avtomatični defibrilator takoj, ko je na voljo.
6. Pričnemo z zunanjo masažo srca:
Pokleknemo k poškodovancu in na sredino prsnice položimo dominantno roko
Dlan druge roke položimo nad prvo (prepletemo prste)
Nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, da se ta vda za 4-5 cm (1/3 prsnega koša)
Izvedemo 30 stisov prsnega koša tako, da porabimo enak čas za pritisk in popuščanje pritiska, štejemo glasno, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže (100 stisov na minuto)
7. Povežemo zunanjo masažo z umetnim dihanjem
Damo 2 umetna vpiha.
Tehnika dihanja:
– sprostimo dihalno pot
– enakomerno vpihujemo zrak v usta (nos zatisnemo) in opazujemo dvigovanje prsnega koša
Upih traja 1 sec. Nato odmaknemo usta in opazujemo spuščanje prsnega koša.

Nadaljujemo z zunanjo masažo in umetnim dihanjem v razmerju 30:2 neprekinjeno, dokler:
    ne pride služba NMP
    prizadeti ne prične normalno dihati
    smo fizično zmožni
    ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja
b)    Opišite kdo izvaja dodatne postopke oživljanja in jih naštejte.
Izvaja jih NMP.
    Vzdrževanje dihalne poti: Dihalni balon ali maska, endotrahealna intubacija, druge možnosti: laringealna maska, endotrahealni kombitubus
    Oksigenacija (100% kisik)
    Defibrilacija
    Prosta venska pot: dajanje tekočin (Ringer Laktat, plazemski nadomestki, včasih natrijev bikarbonat), aplikacija zdravil (adrenalin, atropin, antiaritmiki: amiodaron- Cordarone, lidokain, magnezijev sulfat
    Zunanja masaža srca

39.    Razlikujte postopke zunanje masaže srca pri odraslem človeku, pri otroku in pri
dojenčku.
a)    Kaj zajema zunanja masaža srca in kateri so pogoji za uspešno masažo?
Z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca zagotavljamo nasičenost krvi s kisikom ter pretok krvi skozi življenjsko najbolj pomembna organa (srce in možgane) tako, da s TPO poskušamo podaljšati čas od nastopa srčnega zastoja do nastanka možganske smrti.

Z zunanjo masažo srca je treba pričeti takoj, ko ugotovimo, da je oseba neodzivna, ne diha oziroma ne diha normalno in se ne premika, saj z njo nadomestimo delovanje srca kot črpalke.
Pogoji za uspešno masažo srca so:
– Prizadetega poležemo na ravno trdo podlago.
– Nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, da se ta vda za 5 cm (1/3 prsnega koša).
– Izvedemo 30 stisov prsnega koša tako, da porabimo enak čas za pritisk in za popuščanje pritiska, štejemo glasno, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže (100 vtisov na minuto).

b)    Navedite razlike v zunanji masaži srca pri odraslem, pri otroku in pri dojenčku.
PRI ODRASLEM:
    Pokleknemo k poškodovancu in na sredino prsnice položimo dominantno roko
    Dlan druge roke položimo nad prvo (prepletemo prste)
    Nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, da se ta vda za 4-5 cm (1/3 prsnega koša)
    Izvedemo 30 stisov prsnega koša tako, da porabimo enak čas za pritisk in popuščanje pritiska, štejemo glasno, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže (100 stisov na minuto).
DOJENČEK IN MALI OTROK ( OD 1. LETA DO 8. LETA STAROSTI):
    Najprej TPO, nato kličemo 112
    Umetno dihanje usta na usta; najprej 5 vpihov (moč prilagodimo velikosti in starosti otroka)
    Pulz preverjamo na karotidni arteriji
    Razmerje je 15:2 (če je več reševalcev) oziroma 30:2 (če smo sami)
    Masažo izvajamo z dlanjo ene iztegnjene roke na spodnjem delu prnice vsaj 100 krat/min; 1/3 globine prsnega koša.
    Če je otrok srčni bolnik, delamo kot pri odraslem.
VELIKI OTROK:
    Kot pri odraslih.
Odrasla oseba    Otrok     Dojenček
masaža srca    30:2 ( 30 masaž 2 vpiha)    30:2    30:2
Točka masaže    Polovica prsnice    Spodnja polovica prsnice    Spodnja1/3 prsnice
Način masaže    2 roki, prsni koš vtisnemo za 4-5 cm    1 roka, prsni koš stiskamo za 1/3 debeline prsnega koša    Dva prsta ( palec ), prsni koš stiskamo za 1/3 debeline prsnega koša
Položaj glave    Glava nazaj    Glava nazaj    Vonjajoči položaj glave

40.    Razložite temeljne postopke oživljanja (TPO).
a)    Razložite TPO.
Kardiopulmonalno oživljanje (KPO) je sestavljeno iz TPO in dodatnih postopkov oživljanja (DPO). Temeljni postopki oživljanja vključujejo zgodnjo prepoznavo stanj, ki lahko hitro privedejo do nenadne smrti, klic na tel. 112, izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja, uporabo avtomatičnega defibrilatorja ter ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom.
b)    Kaj je AED? Opišite pravilen način uporabe AED pri oživljanju.
AED je avtomatski eksterni defibrilator.
Način uporabe:
Priključimo ga in sledimo navodilom:
    Prilepimo samolepilni elektrodi
    Odmaknemo se
    Pritisnemo tipko za električni sunek
    Takoj po sunku po navodilu aparata nadaljujemo s TPO 2 minuti
    Nato po navodilu aparata ponovno defibriliramo, če je potrebno
    Opisane postopke ponavljamo do prihoda reševalcev oziroma dokler se stanje prizadetega ne stabilizira.

41.    Razložite pomen uporabe AED pri TPO.
a)    Razložite smiselnost uporabe AED pri TPO.
    Uporabimo ga v vseh primerih nenadne smrti: človek se nenadoma zgrudi in obleži, ne odziva se na klic in ne naredi normalnega vdiha.
    Takoj pokličemo 112.
    Če smo sami stečemo po AED. Če nas je več, nekdo steče po AED, drugi začne izvajati TPO. Prizadeti ima večjo možnost preživetja.
b)    Razložite uporabo AED-ja pri otroku in pri dojenčku.
AED NE do starosti 1.leta!
Pri otroku (od 1.leta do 8.leta) se uporabljajo reducijske (otroške) elektrode.

42.     Izberite pravilen način prve pomoči pri različnih zastrupitvah.
a)    Opredelite peroralne zastrupitve.
Pogosto s toksini stafilokokov, salmonela: – predvsem v toplih poletnih mesecih (jajčni rumenjak-pecivo, jajčne kreme, sladoled…).
Pri neupoštevanju higienskih predpisov (menze, restavracije).
b)    Opišite prvo pomoč pri zaužitju jedkovine (kisline ali baze).
    Damo piti 1-2dcl vode (počasi)- razredčimo koncentracijo.
    Obrišemo sluznico ust.
    Ne smemo izzvati bljuvanja.
    Ne smemo izvajati umetnega dihanja usta na usta.
c)    Razložite, pri katerih peroralnih zastrupitvah lahko izzovemo bruhanje in v katerih primerih ne.
    DA: zastrupitve z živili, etanol, metilni alkohol
    NE: kisline in baze, bencin

43.    Pojasnite, kaj je akutna zastrupitev in katera so pota vnosa strupa v telo. Opišite
tipične znake akutne zastrupitve.
a)    Definirajte akutno zastrupitev in naštejte možne načine vnosa strupa v telo.
Zastrupitev ali intoxicatio je obolenje, ki je povzročeno s strupi. Strupi so snovi, ki zaradi kemične sestave, prevelike količine ali koncentracije škodljivo vplivajo na organizem. V telesu strupi poškodujejo celične membrane ali se vežejo na receptorje, prenašalne molekule in encime ter tako škodujejo telesu.
Strup je v telo lahko vnesen:
    preko dihal (inhalacijsko): plini (ogljikov monoksid, dioskid, žveplov vodik
    preko prebavil – skozi usta (peroralno): zdravila, hrana, alkohol, čistila…
    preko kože (parenteralno): resorbcija pesticidov; z vbrizgavanjem (npr. predoziranje – droge, zdravila)
b)    Opišite tipične znake zastrupitve.
    bruhanje, slabost
    krči
    driska
    povišana TT
    motnje zavesti (prividi, zmedenost, neorientiranost)
    spremembe na koži (mehurji, bled, modrikast)
    spremembe na zenicah (se razširijo-kokain, se zožijo-heroin, svetlikajoče in rdeče-marihuana)
    suha usta
    se slinijo

44.     Opredelite zastrupitev s strupenimi plini in predstavite ustrezno ukrepanje.
a)    Katere so najpogostejše vrste zastrupitev s plini?
    ogljikov monoksid
    ogljikov dioksid
    vodikov sulfid – žveplovodik
    dimni plini (požar)
    dušikov oksid
    klor
b)    Opišite prvo pomoč ob zastrupitvi s plini.
    skrb za lastno varnost pri reševanju
    reševanje iz zastrupljenega območja
    preverjanje, vzpostavljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij
    klic na pomoč
    odstranjevanje strupa iz zastrupljenca (pri jedkovinah pred klicem na pomoč)
    prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca
    prevoz zastrupljenca

45.    Kako prepoznamo delovanje električnega toka nizke napetosti na človeško telo?
Predstavite ustrezno ukrepanje.
a)    Opišite posledice delovanja električnega toka nizke napetosti na telo.
Povzroča opekline in učinkuje na živčni sistem (elektrika gre po poti žil in živcev, če gre skozi srce, je že 22w dovolj za ustavitev srca).
b)    Opišite prvo pomoč.
    Pri reševanju z mesta poškodbe poskrbimo za prekinitev stika z virom električnega toka (izključimo glavno stikalo, odvijemo varovalko, izvlečemo vtič, prekinemo tokokrog). V primeru poškodbe s tokom visoke napetosti pokličemo na električno centralo in se ne približujemo žici na tleh v razdalji več kot 20 metrov.
    Pokličemo številko 112.
    Nezavestnega položimo v »položaj za nezavestnega«. Upoštevamo morebitne pridružene poškodbe (zlome, poškodbe hrbtenice).
    Če ne kaže znakov življenja, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja.
    Poškodovanca neprekinjeno nadziramo do prihoda reševalcev.
    Rane sterilno povijemo in poškodovanca pokrijemo.
Električnih opeklin ne hladimo!
46.    Kako prepoznamo delovanje električnega toka visoke napetosti na človeško telo? Predstavite ustrezno ukrepanje
a.    Kaj in kdaj predstavlja delovanje visoke napetosti električnega toka na telo?
Električni tok pri delovanju na telo ali prehodu skozi telo okvarja organi in povzroči tudi opekline.
Invazivnost in nevarnost poškodb z električnim tokom, sta odvišni od več dejavnikov:
    Količina in napetost el. Toka (nad 1000 V, kamor spada tudi strela)
    Dolžina trajanja stika z vodnikom
    Mesto dotika telesa
    Včažnost telesa
    Obleka in obutev
    tla
b.    Kakšne so posledice  delovanja visoke napetosti na telo?
    Nastanejo hujše okvare živčevja, ožilja in srce
    Povzroči lokalne spremembe (globoke električne opekline)
    Če se poškodovanec izobne smrti, se običajno hitro razvije šok in okvare ledvic
Strela:
    Povzroči hude telesne okvare
    Pogosto je poškodba smrtna
    Značilna je zvezdasta značka na telesu

c.    Opišite prvo pomoč takemu poškodovancu.
Vsako približevenje poškodovancu je lahko smrtno nevarno zaradi možnosti poškodb reševalca, dokler je;
    Električni vod pod napetostjo in
    Ponesrečenec v dotiku s tokom
Takoj pokličemo na dežurno el. Službo, da izklopijo el tok. Nato ocenimo stanje poškodovanca.
Pri zastalih življenjskih funkcijah:
    Takoj začnemo z oživljanjem
    Opečena mesta sterilno pokrijemo
    Prelome imobiliziramo (če so nastali zaradi padca ali krča)
    Skušamo preprečiti šok
    Obvezno v bolniščnjico
47.    Razložite delovanje strele na človeško telo in opišite prvo pomoč.
    Povzroči hude telesne okvare
    Pogosto je poškodba smrtna
    Značilna je zvezdasta značka na telesu
    Pojavijo se tudi opekline zaradi kovinskih predmetov, ki se raztopijo na koži
1. Ocenimo stanje poškodovanca.
2. Pri zastalih življenjskih funkcijah:
    Takoj začnemo z oživljanjem
    Opečena mesta sterilno pokrijemo
    Prelome imobiliziramo (če so nastali zaradi padca ali krča)
    Skušamo preprečiti šok
    Obvezno v bolniščnjico
48.    O predelite miokardni infarkt.
a.    Kaj je miokardni infarkt?
Infarkt je področje odmrlega tkiva (nekroza), do katerega je prišlo zaradi lokalnega pomanjkanja kisika (hipoksije) Akutni miokardni infarkt (AMI) je zapora venčne (koronarne) arterije s strdkom.
Obsežnost okvare srčne mišice pri zapori venčne odvodnice je odvisna od velikosti področja, ki ga preskrbuje prizadeta žila, od tega, ali je žila popolnoma zamašena ali ne, od  prirojenih dejavnikov, ki lahko izzovejo zgodnje spontano raztapljanje strdka, od količine krvi, ki pride iz okoljnih obhodnih žilic (kolateral) v prizadeto področje, in o potrebi srčne mišice po kisiku.
b.    Opišite znake miokardnega infarkta.
    Bolečina (pekoča, zbadajoča, lokalizirana za prsnico, traja več kot 15min in po tableti nitroglicerin ne popusti, izžareva tako kot pri angini pektoris –se širi v levo ramo in roko, včasih tudi v trebuh)
    Bolnik je zelo prizadet
    Je bled, lahko bruha
    Lahko težko diha, hrope
    Ima motnje zavesti ali je celo nezavesten
49.    Razložite postopke prve pomoči pri srčnem napadu
a.    Po čem prepoznate miokardni infarkt in kateri so njegovi znaki?
    Bolečina (pekoča, zbadajoča, lokalizirana za prsnico, traja več kot 15min in po tableti nitroglicerin ne popusti, izžareva tako kot pri angini pektoris –se širi v levo ramo in roko, včasih tudi v trebuh)
    Bolnik je zelo prizadet
    Je bled, lahko bruha
    Lahko težko diha, hrope
    Ima motnje zavesti ali je celo nezavesten
b.    Opišite prvo pomoč pri miokardni infarktu.
    Popolno mirovanje bolnika
    Sprostimo ovratnik obleko, pas
    Hitrodelujoča podjezična tableta (nitroglicerin, do 3tablete), lahko aspirin
    Polsedeči položaj
    Če bolečina ne popusti takoj v bolnišnico
    Pri zastoju življenskih funkcij začnemo z oživljanjem
50.    Razložite postopke prve pomoči pri možganski kapi
a.    Opredelite možgansko kap.
Ishemični cerebrovaskularni inzult je posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na ekstrakranialnem in intrakranialnem možganskem ožilju. Osnovni vzrok je najpogosteje ateroskleroza s trombozo možganskega ožilja ali trombembolija možganskih arterij kardialnega izvora.
b.    Razložite znake možganske kapi.
    Nezavest, ki nastane zelo naglo
    Oči so zaobrnjene navzgor ali vstran
    Obraz je zaripel in rdeč, včasih bled
    Dihanje je hropeče
    Pulz počasen (trd)
    Ohromitve ene strani telesa (hemipareze ali hemiplagije)
    Ohromi tudi ena stran obraza (povešen ustni kot, očesa ne more popolnoma zapreti ali odpreti,…)
c.    Kateri zapleti lahko nastopijo pri možganski kapi?
⅓ jih ure v roku 1 leta, ker se kap ponovi,  ⅓ ostanejo trajni invalidi, ⅓ pa se jih reaktivira nazaj
    delna ali popolna ohromelost polovice telesa
    motnje občutka po eni polovici telesa
    govorne motnje ( izražanje, razumevanje, govora, pisanje, računanja)
    motnje vida, dvojni vid
    motnje ravnotežja in koordinacije
    težave pri požiranju
    omotičnost, zmedenost
    motnje zadrževanja blata in urina
    redko glavobol
    lahko nezavest
    ohromelost
d.    Razložite pomen pravilnih postopkov prve pomoči pri možganski kapi.
Prva pomoč:
    hitra prepoznava stanj,
    klic 112,
    časovno okno (odvisno od načina zdravljenja) – čas nastanka kapi,
    TPO.

51.    Opredelite možganski in srčni kap ter postopke prve pomoči do prihoda zdravnika.
a.    Kaj je možganska kap? Opišite prvo pomoč.
Ishemični cerebrovaskularni inzult je posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na ekstrakranialnem in intrakranialnem možganskem ožilju. Osnovni vzrok je najpogosteje ateroskleroza s trombozo možganskega ožilja ali trombembolija možganskih arterij kardialnega izvora
Prva pomoč:
    Položimo ga v stabilen bočni položaj
    Razrahljamo mu obleko, ovratnik, pas
    Odstranimo protezo, če jo ima
    Odpremo okno
    V usta ne dajemo ničesr
    Čim prej k zdravniku oz. 112
b.    Kaj je srčna kap? Opišite prvo pomoč.
Infarkt je področje odmrlega tkiva (nekroza), do katerega je prišlo zaradi lokalnega pomanjkanja kisika (hipoksije) Akutni miokardni infarkt (AMI) je zapora venčne (koronarne) arterije s strdkom.
Obsežnost okvare srčne mišice pri zapori venčne odvodnice je odvisna od velikosti področja, ki ga preskrbuje prizadeta žila, od tega, ali je žila popolnoma zamašena ali ne, od  prirojenih dejavnikov, ki lahko izzovejo zgodnje spontano raztapljanje strdka, od količine krvi, ki pride iz okoljnih obhodnih žilic (kolateral) v prizadeto področje, in o potrebi srčne mišice po kisiku.
PRVA POMOČ:
    Popolno mirovanje bolnika
    Sprostimo ovratnik obleko, pas
    Hitrodelujoča podjezična tableta (nitroglicerin, do 3tablete), lahko aspirin
    Polsedeči položaj
    Če bolečina ne popusti takoj v bolnišnico
    Pri zastoju življenskih funkcij začnemo z oživljanjem
52.    Opredelite in srčni kap ter postopke prve pomoči do prihoda zdravnika.
a.    Kaj je možganska  kap, kateri so njeni znaki in kateri so postopki prve pomoči?
Ishemični cerebrovaskularni inzult je posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na ekstrakranialnem in intrakranialnem možganskem ožilju. Osnovni vzrok je najpogosteje ateroskleroza s trombozo možganskega ožilja ali trombembolija možganskih arterij kardialnega izvora
ZNAKI:
    Nezavest, ki nastane zelo naglo
    Oči so zaobrnjene navzgor ali vstran
    Obraz je zaripel in rdeč, včasih bled
    Dihanje je hropeče
    Pulz počasen (trd)
    Ohromitve ene strani telesa (hemipareze ali hemiplagije)
    Ohromi tudi ena stran obraza (povešen ustni kot, očesa ne more popolnoma zapreti ali odpreti,…)
PRVA POMOČ
    Položimo ga v stabilen bočni položaj
    Razrahljamo mu obleko, ovratnik, pas
    Odstranimo protezo, če jo ima
    Odpremo okno
    V usta ne dajemo ničesr
    Čimprej k zdravniku oz. 112
b.    Kaj je srčna kap? Opišite njene znake in razložite prvo pomoč.
Infarkt je področje odmrlega tkiva (nekroza), do katerega je prišlo zaradi lokalnega pomanjkanja kisika (hipoksije) Akutni miokardni infarkt (AMI) je zapora venčne (koronarne) arterije s strdkom.
Obsežnost okvare srčne mišice pri zapori venčne odvodnice je odvisna od velikosti področja, ki ga preskrbuje prizadeta žila, od tega, ali je žila popolnoma zamašena ali ne, od  prirojenih dejavnikov, ki lahko izzovejo zgodnje spontano raztapljanje strdka, od količine krvi, ki pride iz okoljnih obhodnih žilic (kolateral) v prizadeto področje, in o potrebi srčne mišice po kisiku.
ZNAKI:
    Bolečina (pekoča, zbadajoča, lokalizirana za prsnico, traja več kot 15min in po tableti nitroglicerin ne popusti, izžareva tako kot pri angini pektoris –se širi v levo ramo in roko, včasih tudi v trebuh)
    Bolnik je zelo prizadet
    Je bled, lahko bruha
    Lahko težko diha, hrope
    Ima motnje zavesti ali je celo nezavesten
PRVA POMOČ:
    Popolno mirovanje bolnika
    Sprostimo ovratnik obleko, pas
    Hitrodelujoča podjezična tableta (nitroglicerin, do 3tablete), lahko aspirin
    Polsedeči položaj
    Če bolečina ne popusti takoj v bolnišnico
    Pri zastoju življenskih funkcij začnemo z oživljanjem

53.    Razlikuj hipo- in hiperglikemijo ter izberite postopke prve pomoči.
a.    Kaj pomeni hiper- in hipoglikemije ter kdaj lahko nastopita posamezni stanj?
HIPOGLIKEMIJA je stanje znižane koncentracije sladkorja v krvi. Nastanejo zaradi prevelike doze inzulina, prevelike telesne aktivnosti, premalo hrane oz. opuščen obrok, nepravilno mesto injiciranje inzulina.
HIPERGLIKEMIJA je stanje zvišane koncentracije sladkorja v krvi. Nastanejo ob preveliki količini hrane, nepravilno sestavljenih obrokih, premalo telesne aktivnosti, nizka doza inzulina, stres, infekcija, vročina.
b.    Opišite znake stanja hipoglikemije in hiperglikemije.
HIPOGLIKEMIJA, blagi znaki:lakota, znojenje, bledica, razdraženost, težji: šumenje v glavi, tremor, mravljinci, motnje zavest
HIPERGLIKEMIJA, slabost, bruhanje, izsušenost, motnje zavesti, utrujenost, velika žeja,….
c.    Opišite prvo pomoč pri posameznem stanju.
HIPOGLIKEMIJA:
    Dokler je pri zavesti mu damo sladkan čaj ali kocko sladkorja, bolnika opazujemo, ker se težave lahko ponovijo (kasneje lahko zaužije dolgo delujoče ogljikove hidrate)
    Če bolnik dobiva antidiabetike mora v bolnišnico
    Pri težji hipoglikemiji pri zdravniku dobi injekcijo glukagona ali infuzijo 10% raztopine glukoze
HIPERGLIKEMIJA
    Bolnika čim prej transportiramo v bolnišnico, kjer dobi inzulin