SKLEP
Vsak človek, pa naj bo zdrav ali bolan, ima svoje potrebe.
Te potrebe pa so pri duševno bolnih ljudeh veliko bolj izrazite in jih ugotavljamo na podlagi zbranih informacij o bolnikovem stanju. Informacije pridobivamo z opazovanjem bolnika, pogovorom in medicinsko dokumentacijo.
Vse te zbrane informacije pa ustvarijo sliko o bolniku, njegovih sposobnostih, potrebah in problemih.
Bolniki z duševnimi motnjami imajo veliko potreb, ki jih je potrebno zadovoljiti. Vse potrebe pa temeljijo na življenjskih aktivnostih, ki jih je opredelila Virginia Henderson.
Velikega pomena je pri duševnih bolnikih problem glede hranjenja, ker prihaja do odklanjanja hrane ali pa do pretirane lakote.
Pomembne pa so tudi druge TŽA, kot so: gibanje, spanje in počitek, osebna higiena in urejenost, komuniciranje(terapevtska komunikacija), izražanje čustev, delo ter razvedrilo in rekreacija.
[wp_ad_camp_1]
Vloga medicinske sestre pri duševnih bolnikih je, da mora k bolniku pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti, vztrajnosti in doslednosti. Prav ta odločnost je poglavitnega pomena, ker le-ta v bolnikih vzbudi občutek varnosti. Bolniki preverjajo trdnost, neomajnost in vztrajnost MS in s tem razvijajo lastno neodvisnost in odgovornost.
MS mora bolniku zagotoviti tudi varno, podporno in strukturirano okolje. V pogovoru ga mora vzpodbujati, motivirati, razbremenjevati, mu pomagati. To čustveno naporno delo zahteva od MS aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost.
Pri celostni obravnavi bolnika pa je potrebno, da MS sodeluje z bolnikovimi svojci.
Pomembno je, da nikoli ne obsojamo bolnih ljudi, če ne poznamo njihove bolezni.