Pljučnice

Definicija: pljučnica je vnetje pljučnega tkiva, ki opravlja osnovno dejavnost organa – izmenjavo plinov. To se dogaja distalno od terminalnega bronhiola v respiratornih bronhiolih, alveolnih duktulih in alveolih.

RAZDELITEV PLJUČNIC

1. Etiološka

A. primarne

  • bakterijske pljučnice: pnevmokoki, gram negativne bakterije ( klebsiela, psevdomonas, E. coli…), stafilokoki, streptokoki, rikecije, brucele….
  • nebakterijske pljučnice: virusi, mikoplazme, glivice, paraziti….

 

A. sekundarne

  • posledica cirkulacijskih motenj – pljučni edem, okužen pljučni infarkt;
  • posledica spremembe bronhov – bronhiektazije, bronhialne stenoze, karcinom;
  • toksični učinki – nitrozni plini, uremija; bakterijske superinfekcije pri raznih obolenjih – gripa, levkemija…;
  • lipoidne pljučnice – aspiracija olja;
  • aspiracijske – aspiracija želodčne vsebine;

 

2. Patomorfološka

  • upošteva lokalizacijo vnetja – alveolna, intersticijska;
  • razširjenost – lobarna, lobularna, peribronhiolna;
  • vrsto in potek vnetja – akutna eksudativna – purulenta, hemoragična;

 

3. Razdelitev glede na kraj nastanka

  • bolnišnične ali nozokomne;
  • izvenbolnišnične;

ALVEOLEN PLJUČNICE

  • – prevladujoče vnetne spremembe so v svtlini alveolov in ostalih delov dihalnega in prehodnega področja;

1. LOBARNA PLJUČNICA

  • aerogeno nastala;
  • Streptococcus pnevmonie ( pnevmokok );
  • zajame večje število segmentov posameznega pljučnega režnja, celotni pljučni reženj ali več režnjev;

 

Nezdravljena lobarna pljučnica ima značilno makroskopsko in mikroskopso sliko, ki jo razdelimo na 4 štadije:

  • kongestija  : traja 1 – 2 dni. Pljuča so težja na račun mnogokrvnosti in edema. Mikroskopsko vidimo razširjene kapilare, v alveolih je edemska tekočina v kateri so redki nevtrofilci.
  • rdeča hepatizacija: med 2. in 4. dnevom. Pljuča so čvrsta, na rezni ploskvi rdečkasta, zrničasta, še vedno vlažna. Mikroskopsko v alveolih obilna fibrinska eksudacija, številni eritrociti in nevtrofilci.
  • siva hepatizacija: med 4. in 6. dnevom. Pljuča so makroskopsko sivkaste barve. Mikroskopsko so v alveolih številni nevtrofilci.
  • resolucija: med 7. in 11. dnevom.Pride do utekočinjenja fibrina in razpada nevtrofilcev. Mrtvino odstranjujejo makrofagi. Del vnetnega eksudata lahko izkašljamo, del se ga resorbira.

 

Zapleti:

  • kadar pride do vraščanja granulacijskega tkiva v alveolne prostore govorimo o kronični alveolni pljučnici. Taka pljuča so makroskopsko čvrsta – karnifikacija pljuč;
  • gnojna eksudacija v prsno votlino – empijem;
  • zaradi organizacije vnetja nastanejo vezivne prirastline plevre;
  • širjenje vnetja na mediastinalne organe – mediastinitis;
  • bakteriemija in sepsa – po telesu nastanejo gnojna vnetna žarišča- srce, sklepi, možgani;

 

Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost še vedno okoli 10 % , predvsem zaradi zapletov.

 

[wp_ad_camp_1]

2. BRONHOPNEVMONIJA

  • vnetje v predelu respiratornih bronhiolov in okoljnih alveolov;
  • povzročajo jo raznovrstni vdihani škodljivi dejabniki ( mikroorganizmi, organske in anorganske snovi );

 

Makroskopsko sta običajno prizadeti obe pljučni krili. Vnetna žarišča so pogostejša v bazalnih in zadnji predelih sodnjih pljučnih režnjev. Vnetišča so slabo razmejena, različnih oblik in velikosti, pogosto jih vidimo že s prostim očesom.  Popljučnica je redkeje vnetno spremenjena. Mikroskopsko so v alveolih predvsem nevtrofilci, manj je edema in eritrocitov.

 

Zapleti:

  • ker imajo nekatere bakterije toksine, ki okvarijo žilno steno, pride do prehoda – ekstravazacije – eritrocitov v alveole – hemoragična pljučnica;
  • abscesi – nekrotizirajoče vnetje;
  • bakteriemija in sepsa – bistveno poslabšata prognozo;

 

hipostatska bronhopnevmonija

  • v spodnjih in zadnjih predelih pljuč, pri bolnikih ki so priklenjeni na posteljo zaradi drugih bolezni – motnje zavseti, živčno mišične bolezni, operacije;
  • motena je normalna predihanost teh delov pljuč in slabša je mukociliarna dejavnost;

 

aspiracijska bronhopnevmonija

  • posledica vdihanja tuje snovi, kot so hrana, želodčna vsbina;
  • zlasti aspiracija želodčne vsebine povzroča zelo hude pljučnice – kisel pH, koščki hrane, bakterije;

 

 

INTERSTICIJSKE PLJUČNICE

  • primarne atipične pljučnice;
  • vnetje je predvsem v intersticiju ob bronhih, peribronhalno;
  • največkrat so to virusne pljučnice in pljučnice, ki jih povzroči Mycoplasma pneumonie;
  • makroskopsko ni konsolidacije, plevra je gladka;
  • histološko najdemo razširjena alveolna septa, ki so infiltrirana z mononuklearnim infiltratom;
  • v alveolih ni vnetnega eksudata, laho najdemo proteinski material;

Leave a comment