March 11th, 2015


Načrtovanje skrbi za osebe z motnjami duševnega zdravja


Skupnostna skrb je izraz, ki se nanaša na vse oblike pomoči, ki jih odrasla oseba potrebuje zato, da bi lahko varno in neodvisno živela v lastnem okolju, lastni lokalni skupnosti, svoji soseščini takrat, ko ima zaradi oviranosti, bolezni ali posebnih potreb (ranljivost, prizadetost, izrednih življenjskih okoliščinah) določene težave pri neodvisnem funkcioniranju.
Skupnostna skrb je namenjena tistim bolnikom, ki potrebujejo intenzivnejša prizadevanja za vrnitev v običajno življenje. Izvajajo se posameznikom prilagojeni procesi zdravljenja in rehabilitacije z spremljanjem, povezovanjem z delovnimi organizacijami, socialnimi in nevladnimi ustanovami, učenjem vsakdanjih in socialnih večin, z psihoterapevtskim delom in z psihoterapijo družin obolelih. Organizira izobraževalne programe za bolnike in njihove svojce, ki omogočajo enakopravno vključitev v procese zdravljenja in rehabilitacije in opogumlja bolnike in njihove družine k čim bolj aktivni vlogi v tem procesu, da bi dosegli dobro kvaliteto njihovega življenja.

Načrtovanje skrbi
Pri načrtovanju skrbi za osebe z motnjami na področju duševnega zdravja se moramo zavedati, kako duševna bolezen vpliva na celotno njihovo življenje. S dobro načrtovanimi metodami, ki temeljijo na prilagajanju in spreminjanju življenjskih okoliščinah, urejenimi odnosi s pomembnimi osebami so najboljše zdravilo. Za uspeh je pomembna kontinuiteta dela in sodelovanje med različnimi službami, kot so: Preberi več… »



March 11th, 2015


Komunikacija z bolniki, ki imajo kognitivne motnje


Demenca – upad ali izguba kognitivnih sposobnosti:
– mišljenje
– govor
– delo – kreativno ustvarjanje

Demenca napreduje progresivno – postopno, a motnje so vsako leto hujše.
Sama po sebi ne pomeni velike nesreče za človeka, če so odnosi in okolje primerni in se prilagodijo človeku. Sprejeti jih moramo takšne, kot so. Za njihovo vedenje obstaja razlog in mi (negovalci) ga moramo piskati – poskušamo se vživeti v njihov svet. Sposobnost vživljanja ustvarja zaupanje. Zaupanje ustvarja moč. Moč vzpostavlja občutek za lastne vrednosti, le-ta pa zmanjšuje stre, strah, negotovost, poraz.
Dobra komunikacija lahko prepreči pojav agresivnosti. V odnosu ne hitimo, vzamemo si čas, vse povemo na čim bolj razločen in kratek način. Stavki naj bodo podprti z neverbalno komunikacijo. Dopustiti moramo, da osebe z demenco izrazijo tudi svoja negativna čustva. Spremljamo jih v njihovem svetu, ne pustimo jih same, temveč vzdržimo, dokler se stanje ne spremeni. Od odnosov in okolja je odvisno ali bo življenje oseb z demenco uspešno, ali pa bodo kot osebe izginili.
Pri osebah z demenco je zaradi upada duševnih funkcij, motoričnih spretnosti in omejitve informacij močno spremenjen način komuniciranja. Smiselno verbalno sporazumevanje je močno zmanjšano, dobro pa občutijo razpoloženja, občutke…
Metode in način komunikacije vedno prilagodimo stopnji bolezni, fizičnim in vsem ostalim ohranjenim sposobnostim človeka za sporazumevanje in razumevanje.
Raziskave potrjujejo, da osebe z demenco lahko komunicirajo, če smo jih sposobni slišati. Od našega načina dela je odvisna njihova kakovost življenja. Pomembno je empatično vživljanje v realnost človeka, pri čemer nam je v veliko pomoč poznavanje biografije in različnih življenjskih zgodb posameznih oseb z demenco.
Pokazatelj kakovosti dela z osebami z demenco je strokovno izobraženo osebje. Pomembno je permanentno izobraževanje. Na žalost ustanove za oskrbo teh ljudi znižujejo stroške na račun zaposlovanja manj izobraženih oskrbovalcev, kar kaže na pomanjkanje razumevanja, kako težavno je v resnici njihovo delo. Preberi več… »



March 11th, 2015


Bolnik s shizofrenijo


1 SAMOMOR IN SHIZOFRENIJA

Samomor ali suicid – sui caedere lat., ubiti samega sebe, je akt prostovoljnega končanja svojega lastnega življenja. Je dejanje, s katerim se človek usmrti in/ali je dejanje človeka, ki se želi rešiti iz neznosne življenjske situacije in ne vidi ustreznejše rešitve problema, je odločitev, možnost, izhod, zaključek, ki jo ima na razpolago vsak posameznik.

Samomorilnost je pomemben problem slovenskega javnega zdravstva. Za posledicami samomora umre letno okoli 600 prebivalcev Slovenije, kar je bistveno več kot zaradi prometnih nesreč. V evropskem okviru Slovenija sodi v skupino držav, ki so najbolj obremenjene s samomorom. Samomorilnost nikakor ni zgolj stvar medicine, saj dejavniki tveganja za samomor obsegajo poleg bolezenskih stanj tudi različne psihološke, sociološke, in ekonomske situacije (Žmitek, 2006).

Moderna medicina smatra samomor kot problem duševnega zdravja, prevladujoče samomorilne misli so urgentno stanje. Samomor in poskus samomora sta dejanji, ki jih skušamo preprečiti. Bolnika, ki iznaša željo po tem, da se ubije, moramo čimprej zaščititi, zdravstveno osebje mora poznati in prepoznati samomorilne znake.

1.1 Epidemiologija samomorov pri shizofreniji

Samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri osebah s shizofrenijo. Tveganje za samomor med bolniki s shizofrenijo je 20 do 50 krat večje kot med ostalim prebivalstvom in je zelo blizu odstotkom tveganja pri bolnikih s hujšimi čustvenimi motnjami. Shizofrenija je najpogostejša diagnoza pri samomorih med hospitaliziranimi bolniki. Pričakovano trajanje življenja je pri skupini bolnikov s shizofrenijo v primerjavi z ostalim prebivalstvom za devet do deset let krajše, predvsem na račun smrti zaradi samomorov in nezgod. Študije iz različnih predelov sveta poročajo o povečanem tveganju za samomor pri bolnikih s shizofrenijo, kar potrjuje, da je prisotno povsod po svetu. Preberi več… »



March 11th, 2015


Problemski pristop v psihiatrični zdravstveni negi


1. UVOD

Bolniki z duševno boleznijo so družbeno stigmatizirana rizična populacija. Pri njej srečamo kompleksne probleme na številnih področjih življenja. Ta populacija prihaja v stik s številnimi javnimi službami in organizacijami. Bolniki z duševnimi boleznimi običajno težje komunicirajo z okolico, so izolirani, kar še dodatno otežuje njihov položaj in seveda delo z njimi. Velikokrat so tudi nezaželjeni v družbi in tudi na delovnem področju, živijo nezdravo in veliko pogosteje kot ostale populacije zbolevajo še za druge somatske bolezni (Klančar, 2006).
Velik problem so slabo sodelovanje v procesu zdravljenja, neredno jemanje zdravil, periodična poslabšanja bolezni, ki zahtevajo prisilno hospitalizacijo, ki je ponavadi dolgotrajna. Zaradi takšnih in drugačnih problemov so razviti različni organizirani pristopi pri vodenju bolnikov z duševno in kakšno telesno boleznijo. Psihiatrična zdravstvena nega pogosto pomeni pomoč pri zagotavljanju zadovoljevanja telesnih potreb bolnikov, je učenje in zdravstvena vzgoja bolnikov in najbližjih, opravljanje psihoterapevtskega dela.

2. STAROSTNIK IN DUŠEVNE MOTNJE

Sama sem se odločila za pregled literature za bolnike z demenco oziroma obravnava starostnika, ker je področje moje teme zelo obširno.

Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv delež tistih, ki so že povsem odvisni od pomoči bližnjih zaradi posledic različnih bolezni. Starost prinaša številne spremembe, ki so lahko vir različnim stiskam. Skupna značilnost duševnih motenj v starosti je, da ne prizadenejo le bolnika, temveč obremenjujejo celotno družino.
Po WHO opredelitvi razdelimo starostnike v tri skupine: starejši (65 do 75 let), stari (75 do 90 let) in zelo stari (90 let in več). Njihov delež v sodobni družbi narašča predvsem zaradi daljše življenjske dobe in manjše rodnosti v zadnjem stoletju (Pravdič, 2008). Če hočemo, da je obravnava bolnika kakovostna moramo uporabiti celosten pristop oziroma obravnavo bolnika. Preberi več… »



March 11th, 2015


Zadovoljstvo medicinskih sester, kot element kakovosti managementa v zdravstveni negi


1 UVOD

Management v Sloveniji si šele utira pot v zdravstvu kot strokovna disciplina (Sirk M, 2007). V zdravstvu in zdravstveni negi pa postaja v sodobnem času profesionalna in ključna naloga vodilnih zdravstvenih delavcev (Požun P, 2003). Vodilne medicinske sestre so vedno bolj vključene v zahtevne procese in kompleksne sisteme zdravstva. Obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega managementa je za management zdravstvene nege izrednega pomena. Naloga managementa je, da v sedanjih razmerah pripelje zdravstveno nego na raven, kjer bodo medicinske sestre enakopravno odločale o procesu upravljanja zavodov, v katerih je zdravstvena nega sestavni del sistema zdravstvenega varstva (Sirk M, 2007).

V managementu zdravstvene nege morajo biti kadri s pozitivnimi stališči, vešči timskega dela s prisotno inovacijsko motivacijo. Management je ena pomembnih funkcij, pogosto opredeljen kot najpomembnejša funkcija v organizaciji. Management mora spodbujati rezultate in uspešnost organizacije.

Pozornost managementa je usmerjena k razvoju človeka, k smotrni in učinkoviti izrabi človeških virov, usposabljanju vodilnih kadrov, da pridobijo novo znanje, nove sposobnosti in veščine (Tummers G et al, 2002). Nova filozofija managementa ustvarja partnerstvo s sodelavci za doseganje organizacijskih ciljev. Management današnjega časa mora iskati svojo konkurenčno prednost v sposobnostih, da izkoristi znanje svojih zaposlenih.

Zadovoljstvo zaposlenih izhaja iz medčloveških odnosov. Komunikacija in medčloveški odnosi so eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Torej zadovoljstvo medicinskih sester kot element kakovosti pomembno vpliva na produktivnost zdravstvene nege, na zadovoljstvo bolnikov in posledično na stroške zdravljenja. Preberi več… »



March 11th, 2015


Septična stanja v nujni medicinski pomoči


UVOD
Število bolnikov s sepso in septičnim šokom v zadnjih letih narašča. Posebej so ogroženi bolniki, zdravljeni v intenzivnih enotah, bolniki s hudimi poškodbami, malignimi obolenji in opeklinami.

Pomembno je, da sepso hitro spoznamo in začnemo pravilno zdraviti, saj le s pravilnim in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo razvoj septičnega šoka in posledično odpoved več organov.
OPREDELITEV POJMOV
Bone in sod. (1992) navajajo naslednje definicije pojmov:

Okužba je prisotnost mikroorganizmov na sicer sterilnih predelih telesa, kar ponavadi spremlja, vendar ne vedno, vnetni odgovor gostitelja.

Bakteriemija je prisotnost bakterij v krvi, ki smo jo dokazali s kulturo.

Sepsa je sindrom s kliničnimi znaki okužbe in očitnimi znaki sistemskega odgovora, ki se kažejo z vsaj dvema od naslednjih stanj:
– hipertermijo (>38 st. C) ali hipotermijo (<36 st. C);
– tahikardijo (>90 utripov na minuto ali 10 utripov nad predvideno frekvenco);
– tahipnejo (>20 vdihov na minuto ali pCO2 < 32 mmHg);
– celotnim številom belih krvnih celic > 12 × 109 / l ali < 4 × 109 / l oziroma > 10 % nezrelih oblik.

Septični sindrom je sepsa z znaki zmanjšane prekrvavitve organov, ki se kaže z vsaj enim od naslednjih znakov: hipoksijo, laktatno acidozo, oligurijo, psihičnimi spremembami. Preberi več… »



February 21st, 2015


Zdravstveno varstvo otroka in mladostnika


         

  1. PREDSTAVITE LISTINO O PRAVICAH OTROK V BOLNIŠNICI (MAGNA CHARTA ALI LISTINA EACH).
  • Otroci naj bodo sprejeti na zdravljenje v bolnišnico le, če skrb za bolnega otroka ne more biti zagotovljena v njegovem domačem okolju.
  • Hospitalizirani otroci imajo pravico imeti ob sebi svoje starše. Da bi lahko sodelovali pri negi otroka, morajo biti starši ustrezno informirani.
  • Otroci in/ali starši morajo imeti pravico soodločati o medicinskih posegih.
  • Otroci morajo biti obravnavani z občutkom in razumevanjem ob spoštovanju njihove osebnosti.
  • Za otroke mora skrbeti ustrezno usposobljeno osebje, ki je seznanjeno s telesnimi in čustvenimi potrebami otrok različnih starosti.
  • Otroci naj imajo v bolnišnicah zagotovljeno možnost uporabe lastnih oblačil in osebnih predmetov.
  • Zdravljenje otrok naj poteka na otroških oddelkih, na katerih so otroci enake starosti.
  • Otroci naj se zdravijo v okolju, ki je opremljeno tako, da lahko zadosti potrebam otrok, in ki ustreza standardom varnosti in nadzora.
  • Otroci morajo imeti možnost za igro, sprostitev in šolanje, ustrezno starosti in zdravstvenemu stanju.

Preberi več… »



January 20th, 2015


Zdravstvena nega – Gibanje in ustrezna lega


1.) ZN pacienta pri RZP
a)rizični dejavniki za nastanek RZP:
    bolniki z zmanjšanim gibanjem
    Splošna slaba fizična kondicija
    Motnje prekrvavitve
    Presnovne motnje
    Bolniki z vročino
    Inkontinentni bolniki
    Prevelika telesna teža Preberi več… »



January 18th, 2015


Mental illnesses


What is mental illness?

A mental illness is a medical condition that disrupts a person’s thinking, feeling, mood, ability to relate to others and daily functioning. Just as diabetes is a disorder of the pancreas, mental illnesses are medical conditions that often result in a diminished capacity for coping with the ordinary demands of life.

Serious mental illnesses include major depression, schizophrenia, bipolar disorder, obsessive compulsive disorder (OCD), panic disorder, posttraumatic stress disorder (PTSD) and borderline personality disorder. The good news about mental illness is that recovery is possible. Preberi več… »



January 18th, 2015


Zdravstvena nega umirajočega in umrlega


  1. Razlikujte faze sprejemanja težke bolezni in umiranja

 

  1. a) Naštejte faze umiranja:

1.faza – nepriznavanje resnice (bolnik se najprej osami);

2.faza – jeza, upor, agresija, ki je lahko naravnano proti samemu sebi (samomor ali suicid);

3.faza – pogajanje z usodo;

4.faza – depresija z globokim žalovanjem nad pričakovano izgubo lastnega življenja;

5.faza – razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti.

b)Opišite značilnosti in ravnanje zdravstvenega delavca v posamezni fazi.??

b)

ZANIKANJE RESNICE: Umirajoči noče sprejeti dejstva, da je bolan. Išče izgovore, opravičila, da se to njemu ne more zgoditi, da je napaka. Zatiska si oči. Preberi več… »



January 18th, 2015


Zdravstvena nega kirurškega pacienta in pacienta z malignimi obolenji


1. Pojasnite pripravo pacienta na operacijo!
a)    Katere vrste priprave pacienta na operacijo poznate?
a)    Odvisnost posameznih priprav:
•    Osnovna priprava je odvisna od načina in vrste operacije ter od posameznega bolnika.
•    Specialna priprava je odvisna stanja bolnika in zahteva daljšo pripravo: preiskave vitalnih organov, uvajanje potrebnega zdravljenja npr. krepitev srca…
•    Nujna priprava, ko opravimo le najnujnejše preiskave in to v najkrajšem možnem času
Razložite, od česa je odvisna posamezna priprava! Preberi več… »



January 18th, 2015


Zdravstvena nega pri različnih bolezenskih stanjih


Opredelite zdravstveni nego pacienta pri obolenjih dihal.

  1. Po katerih znakih prepoznamo pacienta z obolenjih dihal?
  • kašelj: lahko je ð produktiven (čiščenje zgornjih dihalnih poti in čiščenje spodnjih dihalnih poti s kihanjem)
    • feringealni (suhi): suh dražeč kašelj)
    • napadi krčevitega kašlja: pertusis (pri kopb-ju ne pride 2 min do sape, ne more zadihati, postane moder)
    • funkcija kašlja; da se v spodnjih dihalnih poteh očistimo sluzi.
    • nabiranje izločkov bronhialnih žlez, vnetje sapnika, sapnic, tujki (prah), draženje s plini. pojavljajo se lahko v napadih, lahko pa bolnik le pokašljuje. kašelj je suh in neproduktiven ali globok, vlažen in produktiven. videz in količina izločka pomagata pri spoznavanju bolezni.
  • sputum: (hemoptiza): kri je spenjena (povzročitelja iščemo na mikrobiološkem inštitutu), lahko je posledica karcinom pljuč, tuberkuloza (je v porastu – kadar se pojavijo finančne težave, izguba službe, zdravljenje 1 leto z antibiotiki)
  • pljučni zvoki: avskultacija s stetoskopom
    • hropci: zraka gre več noter, alveoli se zlepijo skupaj – znaki bronhitisa
    • piski: (astmatiki, poslušamo s stetoskopom) – zožena dihala
  • pulmonalna dispneja: bolezen pljuč oz. srca (kadar ugotavljamo ali gre za pulmonalno dispnejo ali kardinalno dispnejo si pomagamo s plinsko analizo krvi), ramena vleče navzgor, navaja zavestno pomanjkanje zraka, težko diha že v mirovanju, ob naporu še huje – objektivno vidni znaki napornega dihanja)
  • respiratorna insuficienca (merimo s pulznim oksimetrom)
  • cianoza (kisikova očala, v polsedečem položaju)

Preberi več… »





Stran 4 od 28Prva...23456...Zadnja