January 10th, 2016


Poklic SMS, Kodeks etike


MS/SZ v okviru svojih kompetenc samostojno in odgovorno izvaja delo zdravstvene nege. Poklicne kompetence obsegajo:

  • Zdravstveno nego pacienta v različnih življenjskih obdobjih
  • Pomoč pacientu pri izvajanju življenjskih aktivnosti
  • Pripravo na diagnostično-terapevtske postopke in posege
  • Nudenje prve in prve medicinske pomoči
  • Vključevanje v zdravstveno-vzgojno delo

Preberi več… »



January 10th, 2016


Kosti thoraxa


Je dorzalno in ventralno sploščen, kavdalno pa se razširja.

 

Funkcije:

  • Ščiti srce, pljuča, jetra, del želodca in vranico.
  • Omogoča dihanje (priraščanje dihalnih mišic)
  • Preko ključnice ramenskega obroča je povezan z zgornjimi okončinami.

Preberi več… »



January 10th, 2016


Vretenca


Zgradba vretenca:

  • Telo (corpus)
  • Lok (arcus)
  • Odprtina (foramen)
  • Trnasti odrastek (spina)
  • 2 stranska odrastka (processus lateralis)
  • 4 sklepni odrastki (processus articularis)

Preberi več… »



January 10th, 2016


Hrbtenica


-Je trda gibljiva opora, ki drži lobanjo in trup pokonci.

-Gradi jo od 33-34 vretenc (vertebrae):

  • 7 vratnih ( cervikalnih) C1-C7
  • 12 prsnih (thoracalnih) T1-T12
  • 5 ledvenih (lumbalnih) L1-L5
  • 5 križnih (sakralnih)
  • 4-5 trtičnih (kokcigealnih)

Preberi več… »



January 10th, 2016


Deficitarne bolezni


DIAGNOZA VZROKI SIMPTOMI POSLEDICE
Podhranjenost Različni Slabost, anemia, hitra utrujenost Psihične motnje
Anoreksija Strah pred debelostjo, smrt, strah pred odraščanjem Odklanja vse vrste hrane, se ne prehranjuje v dužbi, se pogosto tehta Bolezni prebavnega trakta, izpadanje las, anemia, odpoved ledvic, dehidracija
Bulimija Stres, tesnoba, depresija, osamljenost, zloraba Skrivno hranjenje, sbrememba navad, razmišljanje o hrani Bolezni zobovja in dlesni, izpadanje las, insomnia
Kvashiorkor Pomanjkanje beljakovin in aminokislin Izguba teka, slaba prebava, zlatenica, nizka temperature. Zgodnja senilnost, slaba plodnost, tveganje za splav
Beri-Beri Pomanjkanje vitamina B1 izguba telesne teže, čustvene motnje, mišična oslabelost Kardio-vaskularne bolezni, nevrološka obolenja
Pelagra Primanjkovanje živalskih beljakovin Dermatitis, diareja, demenca  
Skorbut Pomanjkanje vitamina C Brezvoljnost, krvaveče dlesni, bolečine Infekcije, izpadanje zob, okvare skeletal
Rahitis Pomanjkanje vitamin D Spremebe kosti Spremembe v okostju
Pomankanje vitamina a Slaba prehrana Nočna slepota, Bolezni oči, sluznice in prebavil
Megaloblastna anemia Pomanjkanje vitamina B-12 Utrujenost, glavoboli, vnetja, nevrološka obolenja Slaba kri-okvare organov
Anemia Pomanjkanje Fe Utrujenost, slabo počutje, bledica, vrtoglavica Slabša nasičenost-okvare organov zaradi pomanjakanja kisika
Golša Pomanjkanje joda Povečana ščitnica, Kretenizem, moten psihični in fizični razvoj

 



January 1st, 2016


Komunikacija z bolniki, ki imajo motnje zaznavanja


MOTNJE ZAZNAVANJA

Zaznavanje kot duševni proces pomeni tisti del duševne reaktivnosti, ki v človekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in občutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale duševne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).

Elementarne motnje zaznavanja
Te motnje so povezane z določljivimi okvarami senzoričnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v možganski skorji onemogoča ali vsaj bistveno otežuje zaznavanje okoliškega sveta. Praktično vse te okvare sodijo v nevrologijo.

K tem motnjam uvrščamo:
– agnozije (optične, akustične, taktilne)
– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
– štejemo tudi trenutne ali nedoločljive optične fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epileptični auri lahko pa je prisotno tudi doživetje pokov ali šumov

Zaznavne anomalije
Kot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za povečanje občutka za dotik na koži, pri drugem za zmanjšanje, pri tretjem pa za izgubo občutka za dotik (Kobal, 1999).

Iluzije
V psihiatriji razumemo iluzije kot tiste motnje zaznavanja, ki se sicer opirajo na resnične objekte, vendar je njihovo doživljanje izkrivljeno in napačno zaradi nepazljivosti, kvalitativnih motenj zavesti ali posebnega čustvovanja. Preberi več… »



January 1st, 2016


Značilnosti psihiatričnih oddelkov za podaljšano zdravljenje


1 UVOD

»Kam gre vse to? Zakaj sem prišel sem? Kako je sploh vse to možno? Dve leti že »bluzim« po svetu. Težko je. Ne vem kako naj neham. Sem odvisen. Odvisen od droge.«
Besede, vprašanja, krik »na pomoč« mladostnika, odvisnega od droge, ki tava po svetu in išče pomoč ter smisel svojega življenja. Želi ozdraviti, drogi reči odločni »ne«.
V današnjem času je vse več mladostnikov in tudi že otrok, ki so odvisni in kličejo po pomoči. A kako glasen je njihov krik, ali ga slišijo pravi ljudje, je njihov krik pravočasen?
Sodobna družba je vse bolj pozorna na prestopništvo otrok in mladih. Gre za del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za razvoj družbe. In zato nam ni vseeno kakšna je kvaliteta življenja tega prebivalstva, o čem razmišljajo in kakšne so njihove navade in razvade.
S kriminalnimi raziskavami so prišli do znanstvenih spoznanj, ki kažejo na to, da se, k sreči, majhen delež populacije mladih razvije v kriminalne povratnike, ki sestavljajo del kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne in prevzgojne ukrepe.
Zasvojenost z drogami je kvalificirana kot bolezen možganskega sistema. Gonilna sila, ki določa intenziteto organiziranega , k cilju usmerjenega vedenja, je motivacija. Motivacija sproži notranje in zunanje dražljaje, ki se kažejo kot pomanjkanje dobrine- droge. Droge, ki imajo neposreden vpliv na nevrone motivacijskega sistema v možganih, po eni strani povzročajo ugodje, po drugi strani povzročajo nefiziološki primanjkljaj.
Bolezen odvisnosti poteka od tvegane rabe preko škodljive rabe do zasvojenosti. Pri zasvojenosti pa je značilno, da droge prevzamejo prvo mesto v motivacijski hierarhiji, vedenje postane odvisniško, jemanje droge je nekontrolirano, prenehanje povzroča abstinenčno krizo.
Ko se človek, odvisnik odloči, da bo spremenil svoje življenje, je potrebno veliko nadzora, spodbude in vztrajnosti, tako z njegove strani, kot tudi s strani ljudi, ki so tem ljudem pripravljeni pomagati. V psihiatrični kliniki v Ljubljani je ustanovljen oddelek za intenzivno podaljšano zdravljenje in rehabilitacijo, kjer poleg pacientov, odvisnikov obravnavajo tudi paciente, ki imajo odvisnost kot spremljajočo psihično motnjo in paciente z izrečenim ukrepom obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov in/ali iz Zavodov za prestajanje kazni zapora in vzgojnih zavodov. Preberi več… »



January 1st, 2016


Zdravstvena nega bolnika s Parkinsonovo boleznijo


UVOD

Z daljšanjem življenjske dobe prebivalstva postajajo predvsem pomembne boleznim ki jih v večini primerov zasledimo v poznem življenjskem obdobju. Mednje spada tudi Parkinsonova bolezen. Bolezen se imenuje po dr. Jamesu Parkinsonu, ki je njene značilnosti in simptome opisal že leta 1817 v delu »Essay of the shaking palsy«. Odkritje patomorfoloških osnov 100 let pozneje ni bistveno vplivalo na poznavanje nastanka te bolezni. Kljub mnogim razlagam korelatov nastanka in simptomatike Parkinsonove boleznim dobremu poznavanju poteka in prognoze bolezni ter poskusa lokaliziranja vzroka za nastanek bolezni, raziskovalcem še do danes ni uspelo pravega povzročitelja ali skupine povzročiteljev Parkinsonove bolezni.
Obstajajo številna bolezenska stanja s parkinsonskim sindromom v klinični sliki, a z različnimi vzroki nastanka. Tako nevrologi ločijo štiri oblike parkinsonizma: primarni parkinsonizem, sekundarni parkinsonizem, parkinsonizem plus in psihogeni parkinsonizem (Pirtošek, 2001). Pri primarnem parkinsonizmu vzroka za patološke spremembe ne poznamo, zanj je značilna tudi dobra odzivnost na zdravljenje z L – dopo, zato govorimo o idiopatski PB (Pirtošek, 2001). Sekundarni parkinsonizem je posledica okvare osrednjega živčevja zaradi različnih znanih vzrokov, kot so: zdravila, vnetja, tumorji ali toksini. Za parkinsonizem plus so poleg klasičnih parkinsonskih znakov značilne še nekateri nevrološki simptomi ter slaba odzivnost na zdravljenje z L – dopo. Poznamo še psihogeni parkinsonizem vendar je takšna oblika redkeje zastopana (Pirtošek, 2001).
Vzrok za nastanek PB ni poznan najverjetneje imajo vlogo različni dejavniki iz okolja, medtem, ko naj bi bila dednost, razen v specifičnih primerih, manj pomembna (Caroline Tanner in Goldman, 1994; White in dr., 1992). V literaturi se pojavljajo številne hipoteze o vzroku za nastanek PB, v kateri nastopa predvsem pet skupin vzrokov: staranje, genetski faktorji, avtoimunske motnje, dejavniki okolja (okužbe in toksini) in kombinacije več mehanizmov (Pirtošek, 2001;White in dr., 1992). PB nastane kot posledica degeneracije dopaminskih nevronov kompaktnega dela črne substance (Jellinger, 1990), ki je funkcionalno del bazalnih ganglijev (Bartolič, 2001). To je skupina med seboj povezanih subkortikalnih jeder, ki so pomemben del predvsem motoričnega, pa tudi senzoričnega in limbičnega sistema (Jellinger, 1990;White in dr., 1992). Preberi več… »



September 27th, 2015


Osnove osteologije


 

-FUNKCIJA IN POMEN KOSTI

Kosti sestavljajo okostje, ki podpira telo, mu daje osnovno zaščito, služi kot gibalni aparat in ščiti organe.

 

-KOSTNO TKIVO

  • Je najtrše vezivno tkivo
  • Vsebuje kalijeve sulfate in kalijeve karbonate
  • Količino teh anorganskih snovi v kosteh uravnavajo hormoni.
  • Anorganske snovi tvorijo 2/3 kosti in jim dajejo trdnost
  • Organske snovi tvorijo ostalo 1/3 kosti in jim dajejo prožnost (osein)

Preberi več… »



September 20th, 2015


Aktivnosti zdravstvene nege


Medicinska sestra/zdravstvenik izvaja aktivnosti zdravstvene nege, s katerimi zadovolji osnovne življnske potrebe posameznika.

 

INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE

So ukrepi, postopki, dejavnosti, posegi , ki jih izvaja medicinska sestra/srednji zdravstvenik znotraj svojih kompetenc.

Lahko jih izvaja samostojno ali pa po navodilu zdravnika.

 

FAZE INTERVENCIJ ZDRAVSTVENE NEGE:

  • Ocena stopnje samooskrbe pacienta
  • Priprava zdravstvenega delavca

Preberi več… »



September 18th, 2015


ORIENTACIJSKE RAVNINE IN SMERI


RAVNINE:

MEDIANA RAVNINA (sredinska)

Desno = dexter

Levo = sinister

 

FRONTALNA (čelna)

Spredaj =anterior (ventralna ali trebušna stran)

Preberi več… »



September 15th, 2015


HRANILNE SNOVI


 

VRSTE HRANILNIH SNOVI

*Ogljikovi hidrati

*Maščobe

*Beljakovine

*Vitamini

Preberi več… »




Stran 2 od 2812345...Zadnja