- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - http://srednja.zdravstvena.info -

Mikrobiologija vaja za test

  1. DEFINICIJA EPIDEMIOLOGIJE

Epidemiologija = medicinska disciplina, ki se ukvarja z množičnimi pojavi bolezni med ljudmi, predvsem z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi.

PROUČUJE: vzroke, načine širjenja, trajanje, posledice, pojavnost, ukrepe za preprečevanje.

  1.  MIKROBIOLOGIJA

Mikrobiologija je veda o mikroorganizmih, veliki in raznoliki skupini organizmov, ki obstajajo kot posamezne celice ali skupki celic. Glede na obravnavan mikroorganizem se mikrobiologija deli na mnoge veje: bakteriologija, virologija, mikologija, parazitologija. Specialnist z področja mikrobiologije se imenuje mikrobiolog.

  1. MEDICINSKA MIKROBIOLOGIJA

Je področje mikrobiologije ki obravnava bakterije, glive in viruse ki povzročajo bolezni.

Povzročitelji bolezni so: bakterije, praživali in paraziti, virusi in glive.

 

  1. 4.     CELIČNI ORGANIZMI

enocelični– mikroorganizmi

večcelični– človek, žival

vsi celični organizmi vsebujejo vsaj 3 osnovne molekule:

–          DNK (deokiribonukleinska kislina)

–          RNK (ribonukleinska kislina)

–          beljakovine (encimi)

  1. 5.     PROKARIOTSKE CELICE

Njihove najpomembnejše značilnosti, ki jih ločijo od evkariotskih celic so:

-so najmanjše celice (njihova povprečna velikost je  1-4 μm),

-nimajo izoblikovanega jedra,

-nimajo jedrne membrane,

-ne delijo se z mitozo,

-membranskih struktur, kot so mitohondriji, kloroplasti, golgijev aparat, endoplazmatski kanali in lizosomi, nimajo, imajo pa mezosome in robosome,

-celično membrano ovija celična stena, ki je iz peptidoglikana,

-metabolizem imajo zelo zapleten in raznovrsten.

 

  1. 6.     EVKARIOTSKE CELICE

Njihove značilnosti so:

 

-so večje od prokariotskih (večinoma več kot 5 μm),

-jedro je jasno izoblikovano in ločeno od citoplazme z dvojno jedrno membrano,

-jedro se mitotično deli,

-imajo mitohondrije, protoplaste, endoplazmatske kanale, golgijeve strukture, lizosome…

-celična stena, v kolikor je prisotna, ne vsebuje peptidoglikana,

-poznajo v glavnem en način metabolizma.

 

  1. 7.     BAKTERIJE

-So živa bitja, vidne z mikroskopom, merijo od 1-4 mikrometre

-pogoji za rast in razmoževanje – so nezahtevne, potrebujejo vlago in toploto od 4 °-42 °C

-se hitro delijo – v 18-20 urah iz posamezne bakterijske celice zraste na hranljivem gojišču vidna BAKTERIJSKA KOLONIJA- Oblika- so različnih oblik, v glavnem se pojavljajo v 3 osnovnih: kroglasta, paličasta in spiralna.

 

-okrogle bakterije so KOKI

-ti so lahko posamični, to so MIKROKOKI

-dva koka skupaj DIPLOKOKI

-koki v verižici STREPTOKOKI

-nakopičen v grozd STAFILOKOKI

-paličaste BACILI

-spiralno zvite so SPIRALE ( vibro in spiroete)

 

  1. 8.     ZGRADBA BAKTERIJE (BAKTERIJSKE CELICE)

OVOJNICE

– Bakterije imajo lahko 3 različne ovojnice, ki ena vrh druge ovijajo citoplazmo:

ü  kapsula

ü  celična stena

ü  citoplazmatska membrana

 

KAPSULA

 

–          Sloj sluzave, želatinozne mase,

–          Kemično so polisaharidi, ki se mrežasto povezujejo,

–          Vloga kapsule ni povsem poznana. Verjetno ščiti bakterijo pred zunanjimi vplivi.

 

 

CELIČNA STENA

 

–          Je elastična in trdna ( rigidna) ovojnica

–          Je za bakterije življenjskega pomena

–          Brez celične stene bakterija v kratkem času odmre

 

Lastnosti celične stene so:

 

–          zavaruje celico pred razpokom do katerega bi prišlo zaradi visokega ozmotskega pritiska v celici,

–          celici daje trdnost in obliko,

–          celico obvaruje pred delovanjem mnogih antibiotikov in drugimi uničujočimi kemikalijami,

–          vpliva na barvanje po Grammu

 

  1. 9.     DINAMIKA RAZMNOŽEVANJA

 

  1. 1.      Faza mirovanja:

 

–          Traja od 1  do 4 ure.

–          V tej fazi se celice povečajo, metabolizem pa je zelo intenziven.(hranijo se in rastejo).

 

  1. 2.      Faza logaritmične rasti:

 

–          V tej fazi se celica najhitreje množi.

–          Za vsako bakterijsko vrsto je drugačen čas regeneracije oz. podvojitve, rečemo generacijski čas (je čas ko iz ene materinske celice nastanejo dve hčerinski celici).

 

  1. 3.      Stacionarna faza:

 

–          Traja več ur

–          Bakterije se razmnožujejo počasneje

–          Prirastek je enak odmiranju

 

  1. 4.      Faza odmiranja:

 

–          Celice propadejo in kultura  postane sterilna v nekaj dneh ali več mesecih.

 

  1. 10.                           GOJENJE BAKTERIJ

 

Delitev gojišč po sestavi:

a) Naravna: krompir, riž- predvsem za gojenje gliv

b) Polisintetična: deloma naravna + nekaj sintetičnih ( glive in bakterije)

c)Sintetična: točno določena kemična sestava

 

Delitev gojišč po gostoti:

a) Tekoča: podobna trdim, razen da dajo manj snovi ; 0%AGAR- AGAR

b) Poltrdna: AGAR- AGAR pod 1,8 %

c) Trdna: AGAR-AGAR nad 1,8 %

Delitev gojišč po uporabnosti:

a)Osnovna: vsebujejo goveji bujon

b)Obogatena: uporabljamo za še hitrejšo rast bakterij, dodajo kri

c)Diferencialna: pospesijo rast točno določene bakterije

d)selektivna

 

  1. 11.                          BAKTERIJE V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU

-GRAM NEGATIVNE BAKTERIJE ( G-)

nahajajo se v tekočinah in tam, kjer je dovolj vlage ( stranišče, gnojne rane, znoj, umivalnik,..)

 

-GRAM POZITIVNE BAKTERIJE ( G+)

nahajajo se predvsem v suhem prostoru(sobe, posteljnina, koža, tla)

Zelo odporni na zunanje vplive: so enterokoki, sporogeni bacili in praživali. Najbolje preživijo mikrobi zaščiteni s krvjo, sluzjo ali tesnimi izločki.

 

  1. 12.                          NAČIN PRENOSA BAKTERIJSKIH POVZROČITELJEV

 

–        Preko zraka – kapljično in aerogeno( npr. slina, pljuvanje)

–        S stikom: stik je lahko posreden ali neposreden

–        Fekalno oralni: povzročitelji okužb gastrointestenalnega trakta (salmonele, šigele)

 

 

  1. 13.                          VIRUSI

-so zelo majhni in imajo samo eno nukleinsko kislino ( DNK ali pa RNK) in se lahko razmnožujejo samo v živih celicah

-niso samostojni: SO PARAZITI

ZGRADBA VIRUSOV:

–         jedro( sredica) : v jedru se nahaja ena od nukleinskih kislin ki vsebuje gene za razmnoževanje virusa.

–         ovoj: ali virusna kapsida – ta pa ovije nukleinsko kislino.

 

LASTNOSTI VIRUSOV:

SELEKTIVNOSTI: pomeni izbor gostitelja. Virusi so zelo izbirčni glede svojih gostiteljev. Nekateri kažejo manjšo, drugi večjo selektivnost.Nekateri so patogeni za skoraj vse živilske vrste, nekateri samo za eno, npr. virus stekline je patogen za skoraj vse sesalce. Virus hepatitisa A je patogen samo za človeka.

 

TROPIZEM: Pomeni histološko selektivnost- izbor določenega tkiva oz. celic

Virus se navadno od vstopnega mesta širi in razmnožuje v točno določenem tkivu ali celici, ki imajo ustrezni receptor. Primer: Virus influence ima tropizem na zgornja dihala.

VARIABILNOST: (nekaj se spreminja)

Je lastnost, da se njihova struktura hitro spremeni.

-VIRUSNA HEMAGLUTINACIJA: nekateri virusi imajo možnost zlepljanja eritrocitov določene živalske vrste ( slabši pretok kisika).

TERATOGENE LASTNOSTI:  virusi so tako zelo majhni, da prehajajo iz materine krvi skozi placento ali posteljico v plod. Zato je potencialno nevarna vsaka virusna okužba v nosečnosti.

-ONKOLITIČNE LASTNOSTI: ( veda ki se ukvarja z rakom) Veliko število virusov kaže  tropizem do različnih tumorskih celic. Ti virusi se v tumorskih celicah razmnožujejo in povzročajo njihovo odmrtje.

-ONKOGENO DELOVANJE:  to pomeni, da virusi lahko povzročajo nastanek rakovih tumorjev. ( rak na materničnem ustju).

 

  1. 14.                           GLIVE – FUNGI

MIKOLOGIJA-je veda, ki proučuje glive.

MIKOZE- bolezni ki jih povzročajo glive

ANTIMIKOTIK- Zdravilo proti glivičnim okužbam.

 

–          Glive vključujejo :  KVASOVKE

PLESNI

PRAVE GOBE-So evkarioti, nefotosintetični, celico ovija celična stena.

 

PLESNI

So velika skupina gliv. Njihovo telo sestavljajo cevaste celice brez klorofila. Te celice tvorijo hife. Hife rastejo kot prepletena masa ki jo imenujemo MICELJ: razen vegetativnih ( gradijo telo ) hif

poznamo tudi zračne hife, na koncu. Iz vsake spore lahko ugodnih pogojih nastane nova kolonija gliv ( plesni). Značilnost spor je tudi da nastajajo v ogromnih količinah in da se širijo na velike razdalje. Plesni lahko delajo spolne ali nespolne spore.

 

KVASOVKE

So od vseh gliv najenostavneje zgrajene.

Osnovni tip celice je BLASTOSPORA. To je okrogla ali jajčasta celica, ki se razmnožuje nespolno z brstenjem. Predstavnik je CANDIDA ALBICANS.

 

– GLIVE gojijo jih na AGAR-AGAR

-za gojenje gliv uporabljamo gojišča z nižjo pH od bakterij( 5 do 6 pH)

-Poleg tega jim zelo ugajajo velike količine sladkorja

 

  1. 15.                          BOLNIŠNIČNE OKUŽBE

 

DEFINICIJA : so okužbe ki so jih bolniki /varovanci dobili v času zdravljenja in niso v zvezi z njegovo prvotno boleznijo.

-VZROKI

–        Nehigienski način dela

–        rezistentni mikroorganizmi (MRSA)

–        križanja čistih in nečistih faz

–        tehnične rešitve in prostorske stiske

–        nepravilno razporejeni prostori

 

MRSA- na meticilin odporen Stafilokok aurius.

POGOSTOST BOLNIŠNIČNIH OKUŽB:

–        5% do 10 % bolnikov v bolnišnici zboli za vsaj eno od bolnišničnih okužb

–        26% v enotah intenzivne terapije

-POSLEDICE SO:

– daljše zdravljenje, hospitalizacija

– večja obolevanost, umrljivost

– višji strošek zdravljenja

– nezadovoljstvo

 

UNIČEVANJE MO- MIKROORGANIZMOV

ČIŠČENJE

–        mehansko

–        odstranjevanje MO do 90%

–        mila, detergenti pH 8 ( neugodno za MO)

 

 

RAZKUŽEVANJE

 

–          uničimo do 99% MO ( patogene,pogojno patogene)

–          zmanjšamo št. spor

–          primerno v zdravstvenih ustanovah, živilski industriji

–          NE doma ( odpornost MO)

 

  1. 16.                          IMUNIZACIJA !!!!

1.CEPLJENJE : aktivna imunost ( vnos antigena, da telo začne izdelovati protitelesa).

2.IMUNOPROFILAKSA: dajanje imunega seruma. Steklina, tetanus ob poškodbi.

3.KEMOPOFILAKSA: jemanje tablet za preventivno za določene bolezni npr. malarija.

4.IMUNIZACIJA: dvig odpornosti.

 

CEPLJENJA

-obvezno cepljenje: davica, tetanus, oslovski kašelj (Di-Te-Per) , TBC,

otroška  paraliza,ošpice, mumpsu, rdečke, hepatitis B.

 

–        izpostavljene osebe in turisti: rumena mrzlica, trebušni tifus

–        gozdarji : klopni meningitis

–        ogrožene osebe in tiste, ki želijo: gripa,druge nalezljive bolezni

 

STAROST CEPLJENJE
1 leto BCG (besežiranje, proti tuberkulozi)Di.Ter.Per(davica (Di), tetanus(Ter), oslovski kašelj(Per)
Polio( proti policmielitisHib( meningitis; cepivo proti enemu tipu meningitisa)
2 leto Di-Ter-Per(reukcinacija->ponovno))Polio: -||-

Hib: -||_

MMR( cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam)

3-5 leto Hib(ponovno)
7 leto Hepatitis B (3x)Polio

MMR

10 leto dT(davica, tetanus)
14 leto DTPolio
18 leto Proti tetanusu

 

VRSTE CEPIV:

–        cepiva z živimi mikrobi,

–        cepiva iz posameznih delov virusa,

–        cepiva z mrtvimi mikrobi,

–        cepiva iz anatoksinov( pripravljeno iz bakterijskih eksotoksinov),

–        cepiva iz kapsularnih Ag ( anti gen),

 

PASIVNA IMUNIZACIJA

–        v organizmu vnašamo že pripravljena protitelesa- protitelesa, ki jih je izdelal drug organizem- umetna

–        po naravni poti ( mati- otrok); dojenje, kri med porodom

–        imunost, ki jo organizem tako pridobi, je kratkotrajna( 1 do 2 tedna ).

 

INTRAVTERINO PRIDOBLJENA PASIVNA IMUNOST (v maternici)

–        bazira na lgG, ki tekom intrauterinega razvoja prehajajo iz materinega krvotoka v plod

–        protitelesa se ohranijo v otrokovem krvotoku ( 4 do 6 mesecev), zavarujejo dojenčka v prvih mesecih življenja proti tistim nalezljivim boleznim, ki jih je mati prebolela ali je bila cepljena proti njim.

 

ŽIVE VAKCINE

Kot cepivo uporabljamo žive, atenuirane viruse (bakterije). Ta cepiva so učinkovitejša od mrtvih vakcin. Delujejo kot naravna infekcija. Vzpodbudijo nastanek velike količine protiteles, ki se dolgo ohranijo v organizmu. Po vnosu v telo se mikrobi množijo, tako na mestu vnosa, kot tudi na oddaljenih mestih. To, da se antigen množi, podaljša antigenski učinek. Viruse atenuiramo tako, da jih večkrat presajamo skozi celične kulture, oz. poskusne živali, da izgubijo virulenco.

Cepiva z živimi virusi (mikrobi) imajo tudi slabe strani:

 

–          celične kulture, kjer vzgajamo viruse, se lahko inficirane

–          možno je, da se avirulentni tip virusa v organizmu sprevrže v divji (viruletni) sev;

–          možno je povečano onkogeno delovanje virusa v organizmu.

 

MRTVE VAKCINE

Ta cepiva dobimo tako, da s fizikalnimi in kemičnimi postopki (segrevanjem, zamrzovanjem… uničimo infektivnost mikrobov, zadržijo pa svoje antigenske lastnosti. Pri virusih uničimo njihovo NK.

Imunost je kratkotrajna. Njihova dobra stran je, da so neškodljiva (zgled za tako cepivo je cepivo proti oslovskem kašlju). Kadar cepimo slabotne otroke ali osebe z imunskimi pomanjkljivostimi, lahko uporabimo za primovakcinacijo mrtvo cepivo, revakciniramo pa z živimi.