- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - http://srednja.zdravstvena.info -

Mikrobiologija 2013

VRSTE ODPORNOSTI PROTI ANTIBIOTIKOM

  1. NARAVNA ODPORNOST: prirojena, primarna, (mikoplazma)
  2. PRIDOBLJENA SEKUNDARNA ODPORNOST
  3. NAVZKRIŽNA

Lastnosti ANTIBIOTIKOV:

  1. Selektivne toksičnosti
  2. Način delovanja
  3. Spekter delovanja
  4. Odpornost MO
  5. Nezaželjeni učinki

 

  1. 1.     POTEK NALEZLJIVE BOLEZNI

-INKUBACIJA: čas od infekcije do prvih znakov bolezni (nekaj ur-več 10 let)

-BOLEZEN: z znaki bolezni, trajanje je odvisno od vrste bolezni, odpornosti org, napadalnosti povzročitelja,uspešnosti zdravljenja.

Znaki vnetja: rdečina, vročina, oteklina, bolečina

-OKREVANJE (REKOVALESCENCA)(nekaj dni do več mesecev) odvisno od bolezni, bolnikovega stanja, poteka, zapletov.

 

  1. 2.      Kaj je SUPERINFEKCIJA ?

 

V času zdravljenja in po zdravljenju določene bolezni z antibiotiki se bolnik pogosto okuži s kakim drugim mikrobom, ali pa se razbohoti mikrob, ki je sicer v mešani normalni flori. Najpogosteje take komplikacije nastanejo po daljši terapiji z antibiotikom širokega spektra. Vzrok so najpogosteje pogojno patogeni mikrobi – Candida albicans in druge glive. Mikrobi, ki predstavljajo v glavnem normalno floro človeka. Jemanje antibiotikov poruši ravnotežje v normalni flori.

 

  1. 3.      Prekinjena naravna imunizacija

 

Znano je, da se imunost stvarja kot odgovor na prisotnost antigena v organizmu. Če bolnika v začetnem stadiju bolezni zdravimo z učinkovitim antibiotikom, ta hitro uniči velik del mikrobov. Odstranitev antigena ima za posledico izostanek stvarjanja protiteles. Tako ostane bolnik neimuniziran in pri ponovnem kontaktu z istim mikrobom spet zboli.

  1. 4.     Kaj je kolonizacija, ali lahko privede do bolezni ?

 

-Kolonizacija je naselitev MO na telesnih površinah.

-Ali bo prišlo po okužbi (vnosu MO v telo) do težke ali lažje oblike bolezni, ali pa bolezen sploh ne bo nastopila, je odvisno po eni strani od fizioloških lastnosti mikrobov in njihovega števila, po drugi strani pa od obrambnih sposobnosti gostitelja.

 

Bolezen- Je infekcija, ki povzroči znatne spremembe v delovanju organizma.

Infekcija-Je ko mikrobi vdrejo v tkiva in se tam razmnožujejo.

 

  1. 5.     Opiši naravno nespecifično odpornost in naštej dejavnike

 

Ta je najpomembnejša za ohranjanje zdravja. Usmerjena je proti vsem škodljivim vplivom okolja, varuje nas pred različnimi okužbami in pred škodljivimi neživimi vplivi okolja.

 

Najpomembnejši so nadlednji dejavniki te odpornosti:

 

–          genetični dejavniki,

–          naravna obramba telesnih površin (koža in sluznice – mehanična, kemična bariera, normalna mikroflora),

–          nespecifične baktericidne snovi v tkivih oz. telesnih tekočinah,

–          fagocitoza in znotrajcelično uničenje mikrobov (vnetje),

–          komplement sistem in interferoni,

 

Na učinkovitost vseh teh sistemov vplivajo tudi prehrana, hormonsko ravnovesje, starost, klimatski faktorji.

 

  1. 6.     Opiši Limfocite T

 

Prav limfociti T so bistvene celice za delovanje imunskega sistema. Sodelujejo v različnih pojavih, zato so dobili posebna imena.

 

Celice T delujejo kot regulacijske celice, vplivajo na aktivnost limfocitov B in na druge celice T. Regulacija se kaže na dva načina – pospešujejo in zavirajo imunske reakcije:

 

–          celice T pomagalke (helper cells) so tiste, ki reagirajo z Ag in pomagajo drugim limfocitom, da lahko odgovorijo – pospešujejo protitelesni in celični imunski odziv;

–          celice T zaviralke (supressor cells) zavirajo odziv imunskega sistema – zaviralno delujejo na limfocite B in T.

 

Celice T so udeležne pri reakcijah celične imunosti. Ta je pomembna pri infekcijah z znotrajceličnimi paraziti.

Reakcije celične imunosti vključujejo pozno preobčutljivost.

Celice T sodelujejo pri teh pojavih tako, da izločajo številne snovi, ki aktivirajo druge celice, predvsem makrofage. Te snovi so mediatorji celične imunosti – limfokini.

 

Celice T, ki delujejo citotoksično, so celice ubijalke (killer cells). Te so pomembne pri transplantacijski imunosti (zavračanju presadka).

 

T spominske celice (memory cells):

Vloga T in B spominskih celic je, da pri ponovnem vstopu istega antigena ta naleti na večje število imunsko sposobnih limfocitov. Odgovor je tokrat močnejši in učinkovitejši; tak pojačan imunski odgovor imenujemo »booster efect«.

 

  1. 7.     Opiši Limfocite B

 

Vloga Limfocitov B je sinteza in sproščanje protiteles, so torej odgovorne za humoralno imunost. Spominske B celice v obtoku so pomembne pri ponovnem vstopu istega Ag, saj poteka imunski odgovor sedaj od vsake spominske celice, zato je drugi odziv veliko burnejši.

 

  1. 8.     Kateri so sekundarni limfatični organi in kaj se v njih dogaja

 

Sekundarni limfatični organi so: vranica in bezgavke.

V sekundarnih limfatičnih organih (kamor se preselijo imunsko zmožni limfociti), se limfociti srečajo z antigeni in začne se imunski odziv.

 

Primarni limfatični organ  pri odraslih je to rdeči kostni mozeg, pri plodu so to jetra.

V teh primarnih limfatičnih organih nastajajo imunsko zmožni limfociti.

 

  1. 9.     Pogoji za nastanek nalezljive bolezni- VOGRALIKOVA VERIGA

 

  1. VIR INFEKTA (bolnik, klicenosec, žival-zoonoze)
  2. POT ŠIRJENJA(zrak, voda, predmeti, zemlja, žuželke..)
  3. VSTOPNO MESTO- Največkrat so vstopna mesta sluznice. Pogoso vstopno mesto je poškodovana koža.
  4. KOLIČINA IN VIRULENCA: Patogenost je potencialna sposobnost mikroba, da povzroči bolezen.Kako so ti faktorji patogenosti izraženi, nam pove virulenca mikroba. Virulenca je stopnja patogenosti.
  5. SPREJEMLJIVOST ORGANIZMA (odvisna od starosti, spola, načina življenja,hormonskega stanja).

 

  1. 10.                           Kaj je POZNA PREOBČUTLJIVOST  ( celična imunost) ?

 

Razvije se počasi; učinki vstopa alergena se pojavijo na vstopnem mestu v 12 do 24 urah, maksimum doseže v 48 do 72 urah.

Reakcija se kaže kot eritem in zatrdlina..

Kot alergično reakcijo jo doumemo, kadar nastane kot odgovor na zdravila, ob kontaktu z krznom, pri pikih žuželk (komarji, bolhe..). Reakcijo imenujemo kontaktni dermatitis.

Alergije pri ljudeh so vse pogostejše. Do alergičnih reakcij lahko pride zaradi absorpcije alergenov skozi dihala (inhalacija peloda, prahu..), lahko alergen vstopa skozi sluznico prebavil (alergeni v hrani – mleko, ribe, jajca, jagode, raki..) ali skozi kožo (J, soli Ni, Cr, krzno..).

Najpogostejše oblike alergij so: seneni nahod, bronhialna astma, urtikarija, kontaktni dermatitis, ekcem, gastrointestinalne alergije.

 

  1. 11.                        Kaj je SPECIFIČNA ODPORNOST (pridobljena imunost) ?

 

Specifično odpornost človek (žival) poridobi tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo.

Specifična imunosz nastane kot odziv na vdor določenega antigena v telo.

Specifično jo imenujemo zato, ker je usmerjena samo proti tistemu povzročitelju, ki je vzpodbudil njen nastanek.

Imunost je lahko večletna, doživljenjska ali pa kratkotrajna.

Imunost pogojujejo specifična protitelesa, t.j. humoralna imunost (v telesnih tekočinah raztopljena), in senzibilizirani limfociti T, t.j celična imunost.

Pri humoralni imunosti nastajajo protitelesa, ki antigene (bakterija, viruse) uničijo – lizirajo, nevtralizirajo..

Pri celični imunosti pa antigene končno uničijo celice – jih fagocitirajo.

 

  1. 12.                          TIP 1 – Alergijske reakcije – anafilaksija (atopična alergija)

 

Je najobičajnejša in klinično najpomembnejša oblika alergije, katere vzrok so protiteles. Pretežno pripadajo IgE razredu.

 

Vezava alergena povzroči sproščanje se različne biološke aktivne snovi, ki povzročijo anafilaksijo.

Najpomembnejše substanca, ki se sprošča pri tej reakciji je histamin. Ta povzroči vazodilatacijo krvnih žil, kar vodi v edem. Povzroči tudi kontrakcijo gladkih mišic.

 

  1. 13.                        Opiši vse IMUNOGLOBULINE in opiši IgA, IgM

 

Razredi in zgradba imunoglobulinov:

 

-IgG, IgA, IgM, IgD, IgE.

 

IgA:

 

-V serumu jih je približno 15%. Pretežno jih najdemo v izločkih.V zunanjih izločkih kot so slina, želodčni sok, solze, kolostrum, mleko. IgA v mleku prenesejo pasivno imunost na potomce. Obramba je usmerjena proti bakterijam in virusom,ki so navzoči predvsem v črevesju. Statistike neizpodbitno dokazujejo veliko večjo obolevanost in umrljivost zaradi infekcij med otroki, ki so bili branjeni z umetno hrano kot med dojenimi.

 

IgM:

 

-IgM nastajajo redno pri vseh imunskih odzivih; pri primarnem imunskem odzivu jih odkrijemo prej kot IgG in jih je v začetku tudi več, torej velika količina IgM kaže na svežo infekcijo. So tudi v mleku in kolostrumu.

-Sinteza IgM se lahko začne že v plodu Igm protitelesa.