Arhiv za ‘Zdravstvena nega’


August 11th, 2013



Zdravstvena nega bolnika z obolenji dihal

ZNAKI:

  • Dihalna stiska
  • Dispneja
  • Cianoza
  • Kašelj

PREISKOVALNE METODE:

  • Anamneza(kajenje,delo,gibanje,bivalni prostor, alergije,obolenja-rak pljuč)
  • Klinični pregled(avskultacija toraksa)
  • Funkcijski testi pljuč(spirometrija)
  • Preiskave sputuma,krvi(hemogram, plinska analiza krvi, oksimetrija)
  • Rtg, biopsija, endoskopija( Rtg P.C. pulnocer)
  • Radioizotopne preiskave(scintigrafija)

NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA:

  1. Kopb
  2. Pljučnice
  3. Tbc Preberi več…



August 11th, 2013



Zdravstvena nega bolnika s transfuzijo

TRANSFUZIJA

  • Je intravenozna aplikacija lastne ali tuje krvi oz. krvnih komponent po naročilu zdravnika
  • Temeljni vir polne krvi so krvodajalci
  • Krvodajalci ne morejo biti osebe mlajše od 18 let in starejše od 65 let, ne smejo biti lažji od 50 kg, ne smejo biti iz rizičnih skupin in ne po prebolelem hepatitisu,
  • Krvodajalci naj bi prakticirali zdrav način življenja,
  • Krvodajalstvo je prostovoljno in neplačano.

VRSTE ODVZEMOV:

  1. Odvzem polne krvi (podlaga za izdelavo krvnih komponent)
  2. Odvzem plazmatskih celic(citofereza)
  3. Odvzem plazme(plazmofereza)

VARNOST TRANSFUZIJE:

  • Preiskave za ugotavljanje skladnosti krvi prejemnika in krvodajalca Preberi več…



August 11th, 2013



Zdravstvena nega bolnika s transfuzijo

TRANSFUZIJA

v  Je intravenozna aplikacija lastne ali tuje krvi oz. krvnih komponent po naročilu zdravnika

v  Temeljni vir polne krvi so krvodajalci

v  Krvodajalci ne morejo biti osebe mlajše od 18 let in starejše od 65 let, ne smejo biti lažji od 50 kg, ne smejo biti iz rizičnih skupin in ne po prebolelem hepatitisu,

v  Krvodajalci naj bi prakticirali zdrav način življenja,

v  Krvodajalstvo je prostovoljno in neplačano.

 

VRSTE ODVZEMOV:

  1. Odvzem polne krvi (podlaga za izdelavo krvnih komponent)
  2. Odvzem plazmatskih celic(citofereza)
  3. Odvzem plazme(plazmofereza)

VARNOST TRANSFUZIJE:

v  Preiskave za ugotavljanje skladnosti krvi prejemnika in krvodajalca

v  Testiranje na prisotnost antigena hepatitisa B,C,protiteles HIV, toksoplazmozo in sifilis.

VRSTE TRANSFUZIJ:

1. HOMOLOGNA

2. AVTOLOGNA

3. IZMENJEVALNA

 

AVTOLOGNA TRANSFUZIJA-AVTOTRANSFUZIJA

  • Pri načrtovanih operacijah odvzemajo sicer zdravemu bolniku kri že 30-21 dni pred posegom,
  • Odvzamejo do 4 konzerve krvi(eno na teden-zadnjo en teden pred operacijo)
  • Po odvzemih bolnik dobiva železo
  • Identičnost krvi dajalec overi s podpisom na krvno vrečko

Potrebnost avtotransfuzije:

v  Pomanjkanje homologne krvi drugih dajalcev

v  Zaščita pred krvno prenosljivimi boleznimi

v  Alergija na tujo kri

v  Verski razlogi(odklanjanje tuje krvi)

 

IZMENJEVALNA TRANSFUZIJA:

  • Pri obolenjih novorojenčkov(hemoliza) je potrebna menjava krvi, kadar je izvid bilirubina nad 20 mg/dl krvi
  • Kateter uvedejo v popkovno veno in izmenjujejo po 20 ml Rh pozitivne krvi(600 do 900 ml krvi)

 

HOMOLOGNA TRANSFUZIJA:

v  Letno cca 100.000 enot polne krvi za izdelavo celičnih komponent(eritrociti,levkociti,trombociti) in plazmatske frakcije

v  Komponentne so prečiščene in koncentrirane.

 

KOMPONENTE KRVI:

  1. Sveža in konzervirana polna kri(redko uporabljajo):

v  Vsebuje eritrocite, trombocite, faktorje koagulacije in plazmatske sestavine razredčene s konzervansom

v  Čas hranjenja pri 4° C do 48 ur

v  Uporabljamo pri izmenjevalnih transfuzijah in pri zdravljenju obilnih krvavitev

  1. Koncentrirani eritrociti:

v  Najpogosteje se uporabljajo za zdravljenje anemij in krvavitev

v  Pridobivajo se iz polne krvi

  1. Koncentrirani eritrociti z odstranjenimi levkociti:

v  Pridobimo jih s filtracijo koncentriranih eritrocitov, saj ti še vedno vsebujejo nekaj levkocitov, ki so močno imunogeni(izognemo se vročinskim nehemolitičnim reakcijam in odpravimo prenos Citomegalovirusa).

  1. Sprani eritrociti:

v  Koncentrirane eritrocite speremo s fiziološko raztopino(omejeno le na redke posebne primere hujših anafilaktičnih reakcij na beljakovine v krvi).

  1. Obsevani eritrociti:

v   Način priprave:z obsevanjem s 3000 radi(da preprečijo delitev limfocitov)

v  Uporaba: pri transfuziji, kjer so dajalci in prejemniki iz prvega dednega razreda(starši, otroci, imunosuprimirani bolniki, nedonošenčki s težo pod 1600 g).

  1. Resuspendirani eritrociti v AB plazmi:

v  Za izmenjevalno transfuzijo pri krvi -> neskladnosti med materjo in otrokom.

  1. Koncentrirani trombociti:

v  Način priprave: s tromboferezo, tako da na pretočnih centrifugah ločijo trombocite od polne krvi, plazmo ter eritrocite pa vrnejo dajalcu.

  1. Koncentrirani levkociti:

v  Način priprave: z levkoferezo, pri kateri ločijo levkocite od polne krvi in vrnejo plazmo ter eritrocite dajalcu

v  Uporaba: pri zahtevnejših posegih, npr. presaditvi organov in tkiv, pri bolnikih s premajhno koncentracijo levkocitov, sepso ali temperaturo nad 38°C ob intenzivnem zdravljenju z antibiotiki.

  1. Sveže zamrznjena plazma:

v  Zamrznjena pri – 50 °C, da se ohranijo lastnosti-faktorji koagulacije pridobivamo s plazmoferezo( centrifugiranjem krvne konzerve) .

v  Vsebuje 7-8 g beljakovin, od tega je 4-5 g albuminov in 0,2-0,4 g fibrinogena, ostanek sestavljajo globulini

v  Shranjuje se pri temperaturi do- 20°C do enega leta

 

VRSTNI RED PRI TRANSFUZIJI:

v  Odvzem krvi bolniku(naročilo zdravnika)

v  Na transfuziologiji določijo krvno skupino in izberejo kri

v  Naredijo tudi navzkrižni preizkus ujemanja krvi, reakcija negativna : OK!

v  Opravijo dodatna testiranja

v  Direktni Coombsov test(dokazovanje protiteles vezanih na eritrocite)

v  Indirektni Coombsov test(dokazovanje protiteles v plazmi)

v  Shramba krvi v hladilniku, ki ne trese pri temperaturi 2-4°C

v  Testiranje krvi- Bet seid test(na testno ploščico kanemo kapljico krvi bolnika in dodamo kapljico krvi iz vrečke – ne sme biti reakcije)

NADZOR IN OPAZOVANJE PRI TRANSFUZIJI:

Pred aplikacijo kri segrejemo v vodni kopeli na 37°C(kadar dobi več krvi in kri teče hitro)

Po nastavitvi krvi(DMS), nadziramo bolnika nepretrgoma prvih 15 minut

Merjenje vitalnih znakov na 15 minut

Opazovanje( neprenehoma- znaki zapletov)

Kontrola pretoka: 40-50 gtt/min, položaj kanile v žili, zrak v sistemu

Opazovanje po transfuziji

KOMPLIKACIJE:

TAKOJ PREKINEMO TRANSFUZIJO!

  1. HEMOLIZA(razpad krvnih celic):
  • Znaki: glavobol,bolečine v sklepih, nemir, občutek stiskanja v prsih, otežkočeno dihanje, slabost, bruhanje, znaki šoka-> SMRT
  1. ALERGIJA(odziv na tujo beljakovino):
  • Pojavi se lahko pri prvi ali ponovni transfuziji
  • Znaki : urtikarija, eritem, povišana T, padec RR
  1. ANAFILAKTIČNI ŠOK:
  • Znaki: hladna vlažna koža, tahikardija, filiformen pulz, pospešeno dihanje, bledica, cianoza aker, padec RR..
  1. PIROGENA REAKCIJA (bakterielna):
  • Znak kontaminacije krvi z delci transfuzijskega sistema, ki dolgo časa stoji
  • Znaki: mrzlica, vročina do 42°C, potenje, splošno slabo počutje,  zmedenost, glavobol,strah
  1. PREOBREMENITEV KRVNEGA OBTOKA:
  • Zaradi prevelike hitrosti dotekanja krvi v krvni obtok   ->pride lahko do pljučnega edema
  • Znaki: dispnoa,nabrekle vene, filiformen(nitkast) pulz, hropenje,visok RR
  1. INFEKCIJE(sepsa):
  • Ni bil aseptičen princip dela
  • Poškodovana vrečka krvi
  • Okužen sistem
  • Okužena kri(nerazvito zdravstvo)
  • Znaki enaki kot pri pirogeni reakciji
  • Lokalno vnetje: tromboflebitis(vnetje vene)



August 5th, 2013



Zdravstvena nega pri obolenjih srca in ožilja

Dejavniki tveganja za nastanek KUB (kardiovaskularnih bolezni):

  • Hipertenzija
  • Arterioskleroza
  • Kajenje
  • Debelost
  • Duševna napetost
  • Povišan krvni sladkor
  • Telesna neaktivnost

Preiskovalne metode:

–      Anamneza, klinični pregled

–      EKG

–      katerizacija srca

–      RTG,CT,UZ

–      kontrastne preiskave Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega umirajočega in oskrba umrlega

SMRT (tanatos, exitus, mors) je fiziološki pojav, saj organizem prične usihati do neizbežnega konca.

Tanatologija je znanost o raziskovanju smrti.

Povprečna življenska doba v srednji Evropi je med 70. in 80. letom starosti in se počasi podaljšuje. Pred 100 leti je bila za polovico krajša (35-40let).

BIOLOŠKA SMRT je analitičen proces v vseh tkivih in organih telesa. Pojavljati se pričnejo posmrtne spremembe:

–       Mrliške pege (pojavljati se začnejo 30-60 minut po zastoju vitalnih znakovna spodaj ležečih tkivih (kri se začne posedati).

–       Mrliška okorelost (pojavljati se začne 2-4 ure po nastopu smrti. Najprej na mišicah obraza in nato drugod po telesu. Traja 24-48ur zaradi kemičnih procesov v mišicah).

–       Mrliško ohlajanje (izenačevanje temperature trupla s temperaturo okolja).

–       Gnitje (razpad tkiv zaradi delovanja encimov, ki se sproščajo iz mrtvih celic).

NAVIDEZNA SMRT. Pacient je videti mrtev, vendar mu še tli življenje. Srčna akcija in dihanje sta še vedno prisotna, vendar to s svojimi čutili ne moremo začutiti. To lahko traja različno dolgo. Največkrat po zastrupitvah in podhladitvah. Pojavijo se znaki, kot so bledica, ohlapni udi, hladna koža, globoka nezavest, refleksi niso zaznavni, široki otrpli zenici… Storimo vse, da osebo ohranimo pri življenju. Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega pred, med in po operaciji

Operacija je lahko nujna, kadar je bolnikovo življenje ogroženo. Lahko je programska v kateri je vse določeno v naprej.

Naloge negovalnega posega na dan operacije:

–       Kontrola vitalnih funkcij,

–       Na dan operacije premedikacija,

–       Transport bolnika v operacijski blok,

–       Predaja bolnika anastezijski m.s.,

Priprava postelje za operiranca:

–       Odstranimo vso posteljnino,

–       Vse odlagalne površine ( razkužimo ),

–       Namestimo nepremočljivo platno po celi postelji, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega bolnika z obolenji trebušne slinavke

–       Pankreas leži prečno v zgornjem delu trebuha.

–       Eksokrini del izloča sok za prebavo maščob, OH in beljakovin.

–       Endokrini del izloča hormone (inzulin).

Znaki:

–       Povišan krvni sladkor.

–       Motnje v prebavi.

–       Motnje v prenašanju hrane (iztirjenje presnove).

Preiskave:

–       Krvi, blata, urina.

–       RTG, UZ, Scintigram. Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega bolnika pri obolenjih krvi

HEMATOLOGIJA- veda, ki poučuje kri in krvotvorne organe(kostni mozeg,vranica…) Odrasli človek ima 7-9% krvi.

Naloge krvi :

  • Prinaša kisik in hranilne snovi v celice in odnaša CO2 in metabolite iz celic
  • Po krvi krožijo hormoni, fermenti
  • Obrambna funkcija krvi(tvorba protiteles in fagocitoza)
  • Vzdrževanje acido-baznega ravnovesja, prenos toplote po telesu.

Preiskovalne metode

  • Preiskave krvi(hemogram)
  • Punkcija kostnega mozga in limfnih žlez
  • Nuklearne preiskave Preberi več…



August 5th, 2013



Zapleti po operaciji

  1. BOLEČINA=najhujša bolečina je prve dva dni. Dajemo analgetike, narkotike-v mišico ali per os. Per os dajemo tablete, kapsule ali sirup. Razbremenimo del uda in poskrbimo za elevacijo.
  2. PLJUČNI ZAPLETI= Hipostatska pljučnica ali zastojna pljučnica. Menjava položajev na dve uri. Naučimo ga dihalnih vaj, naučimo ga izkašljevati, pazimo da ne aspirira.

ATELEKTAZA= zlepljenje pljučnih mešičkov, problem z dihanjem (pri kadilcih).

  1. PLJUČNI EDEM= (damo morfij) popuščanje levega prekata. Odide takoj na intenzivno terapijo.
  2. DEPRESIJA DIHANJA= (ne diha) lahko nastane plapolanje ventriklov ali globoka venska tromboza.
  3. ZUNANJA ali NOTRANJA KRVAVITEV.
  4. ABDOMINALNI ZAPLETI= slabost in bruhanje po operaciji. Preberi več…



August 5th, 2013



Utrjevanje znanja

Kakšna je vloga čutil v našem telesu?

  • Seznanjajo nas z vsem kar se dogaja okoli in v nas.

 

Kateremu organskemu sistemu čutila posredujejo informacije?

  • Posredujejo jih centralnemu živčnemu sistemu (CŽS).

 

Kaj je to dražljaj in kako čutilne celice reagirajo nanj, ko ga zaznajo? Ali vsaka čutilna celica zazna vsak dražljaj?

  • Dražljaj je fizikalno ali kemično merljivo stanje v okolju ali v notranjosti telesa. Vsaka čutilna celica zazna vsak dražljaj. Preberi več…



August 5th, 2013



Stoma

Je začasna kirurško izoblikovana povezava nekega notranjega organa s površino kože. Črevesna stoma je kirurško narejena odprtina skozi katero črevo izloča svoje izločke. Črevesna stoma je rdečkaste barve, kar pomeni, da je dobro prekrvavljena. V stomi ni živčnih končičev za dotik. Praktično je neobčutljiva, kar moramo vedeti pri oskrbi, ker lahko z grobim umivanjem ranimo izpeljano črevo in povzročimo krvavitev.

ILEOSTOMA= je kirurško izoblikovana odprtina tankega črevesja. Skozi trebušno steno preko katere se izloča vsebina tankega črevesja. Blato je tekoče, ker je debelo črevo izključeno iz prebave in se voda ne reasorbira. Je speljana na desni strani trebušne površine.

KOLEOSTOMA= je kirurško izoblikovana odprtina debelega črevesja skozi trebušno steno. Ločimo jih po anatomskih delih debelega črevesa.

–       COECOSTOMA (cekostoma)= črevo je speljano na spodnji desni strani trebušne votline.

–       TRANSVERSOSTOMA= črevo je speljano na zgornji desni ali levi strani trebušne površine.

–       SIGMOSTOMA= črevo je speljano na spodnji levi strani trebušne površine. Preberi več…




August 5th, 2013



Sprejem bolnika v bolnišnico

Poznamo Urgenten ali Normalni-načrtovani sprejem. ( bolnik potrebuje KZZ-kartica zdravstvenega zavarovanja in napotnico ).

  1. Administrativni postopek,
  2. Pregled v ambulanti ( pregleda zdravnik ),
  3. SHR- sanitarni higienski režim,
  4. Sprejem bolnika na oddelek ( bolnika namestimo v sobo, ki mu je dodeljena, napravimo negovalno anamnezo ).