Arhiv za ‘Seminarske naloge’


March 11th, 2015



Načrtovanje skrbi za osebe z motnjami duševnega zdravja

Skupnostna skrb je izraz, ki se nanaša na vse oblike pomoči, ki jih odrasla oseba potrebuje zato, da bi lahko varno in neodvisno živela v lastnem okolju, lastni lokalni skupnosti, svoji soseščini takrat, ko ima zaradi oviranosti, bolezni ali posebnih potreb (ranljivost, prizadetost, izrednih življenjskih okoliščinah) določene težave pri neodvisnem funkcioniranju.
Skupnostna skrb je namenjena tistim bolnikom, ki potrebujejo intenzivnejša prizadevanja za vrnitev v običajno življenje. Izvajajo se posameznikom prilagojeni procesi zdravljenja in rehabilitacije z spremljanjem, povezovanjem z delovnimi organizacijami, socialnimi in nevladnimi ustanovami, učenjem vsakdanjih in socialnih večin, z psihoterapevtskim delom in z psihoterapijo družin obolelih. Organizira izobraževalne programe za bolnike in njihove svojce, ki omogočajo enakopravno vključitev v procese zdravljenja in rehabilitacije in opogumlja bolnike in njihove družine k čim bolj aktivni vlogi v tem procesu, da bi dosegli dobro kvaliteto njihovega življenja.

Načrtovanje skrbi
Pri načrtovanju skrbi za osebe z motnjami na področju duševnega zdravja se moramo zavedati, kako duševna bolezen vpliva na celotno njihovo življenje. S dobro načrtovanimi metodami, ki temeljijo na prilagajanju in spreminjanju življenjskih okoliščinah, urejenimi odnosi s pomembnimi osebami so najboljše zdravilo. Za uspeh je pomembna kontinuiteta dela in sodelovanje med različnimi službami, kot so: Preberi več…




March 11th, 2015



Komunikacija z bolniki, ki imajo kognitivne motnje

Demenca – upad ali izguba kognitivnih sposobnosti:
– mišljenje
– govor
– delo – kreativno ustvarjanje

Demenca napreduje progresivno – postopno, a motnje so vsako leto hujše.
Sama po sebi ne pomeni velike nesreče za človeka, če so odnosi in okolje primerni in se prilagodijo človeku. Sprejeti jih moramo takšne, kot so. Za njihovo vedenje obstaja razlog in mi (negovalci) ga moramo piskati – poskušamo se vživeti v njihov svet. Sposobnost vživljanja ustvarja zaupanje. Zaupanje ustvarja moč. Moč vzpostavlja občutek za lastne vrednosti, le-ta pa zmanjšuje stre, strah, negotovost, poraz.
Dobra komunikacija lahko prepreči pojav agresivnosti. V odnosu ne hitimo, vzamemo si čas, vse povemo na čim bolj razločen in kratek način. Stavki naj bodo podprti z neverbalno komunikacijo. Dopustiti moramo, da osebe z demenco izrazijo tudi svoja negativna čustva. Spremljamo jih v njihovem svetu, ne pustimo jih same, temveč vzdržimo, dokler se stanje ne spremeni. Od odnosov in okolja je odvisno ali bo življenje oseb z demenco uspešno, ali pa bodo kot osebe izginili.
Pri osebah z demenco je zaradi upada duševnih funkcij, motoričnih spretnosti in omejitve informacij močno spremenjen način komuniciranja. Smiselno verbalno sporazumevanje je močno zmanjšano, dobro pa občutijo razpoloženja, občutke…
Metode in način komunikacije vedno prilagodimo stopnji bolezni, fizičnim in vsem ostalim ohranjenim sposobnostim človeka za sporazumevanje in razumevanje.
Raziskave potrjujejo, da osebe z demenco lahko komunicirajo, če smo jih sposobni slišati. Od našega načina dela je odvisna njihova kakovost življenja. Pomembno je empatično vživljanje v realnost človeka, pri čemer nam je v veliko pomoč poznavanje biografije in različnih življenjskih zgodb posameznih oseb z demenco.
Pokazatelj kakovosti dela z osebami z demenco je strokovno izobraženo osebje. Pomembno je permanentno izobraževanje. Na žalost ustanove za oskrbo teh ljudi znižujejo stroške na račun zaposlovanja manj izobraženih oskrbovalcev, kar kaže na pomanjkanje razumevanja, kako težavno je v resnici njihovo delo. Preberi več…




March 11th, 2015



Bolnik s shizofrenijo

1 SAMOMOR IN SHIZOFRENIJA

Samomor ali suicid – sui caedere lat., ubiti samega sebe, je akt prostovoljnega končanja svojega lastnega življenja. Je dejanje, s katerim se človek usmrti in/ali je dejanje človeka, ki se želi rešiti iz neznosne življenjske situacije in ne vidi ustreznejše rešitve problema, je odločitev, možnost, izhod, zaključek, ki jo ima na razpolago vsak posameznik.

Samomorilnost je pomemben problem slovenskega javnega zdravstva. Za posledicami samomora umre letno okoli 600 prebivalcev Slovenije, kar je bistveno več kot zaradi prometnih nesreč. V evropskem okviru Slovenija sodi v skupino držav, ki so najbolj obremenjene s samomorom. Samomorilnost nikakor ni zgolj stvar medicine, saj dejavniki tveganja za samomor obsegajo poleg bolezenskih stanj tudi različne psihološke, sociološke, in ekonomske situacije (Žmitek, 2006).

Moderna medicina smatra samomor kot problem duševnega zdravja, prevladujoče samomorilne misli so urgentno stanje. Samomor in poskus samomora sta dejanji, ki jih skušamo preprečiti. Bolnika, ki iznaša željo po tem, da se ubije, moramo čimprej zaščititi, zdravstveno osebje mora poznati in prepoznati samomorilne znake.

1.1 Epidemiologija samomorov pri shizofreniji

Samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri osebah s shizofrenijo. Tveganje za samomor med bolniki s shizofrenijo je 20 do 50 krat večje kot med ostalim prebivalstvom in je zelo blizu odstotkom tveganja pri bolnikih s hujšimi čustvenimi motnjami. Shizofrenija je najpogostejša diagnoza pri samomorih med hospitaliziranimi bolniki. Pričakovano trajanje življenja je pri skupini bolnikov s shizofrenijo v primerjavi z ostalim prebivalstvom za devet do deset let krajše, predvsem na račun smrti zaradi samomorov in nezgod. Študije iz različnih predelov sveta poročajo o povečanem tveganju za samomor pri bolnikih s shizofrenijo, kar potrjuje, da je prisotno povsod po svetu. Preberi več…




March 11th, 2015



Problemski pristop v psihiatrični zdravstveni negi

1. UVOD

Bolniki z duševno boleznijo so družbeno stigmatizirana rizična populacija. Pri njej srečamo kompleksne probleme na številnih področjih življenja. Ta populacija prihaja v stik s številnimi javnimi službami in organizacijami. Bolniki z duševnimi boleznimi običajno težje komunicirajo z okolico, so izolirani, kar še dodatno otežuje njihov položaj in seveda delo z njimi. Velikokrat so tudi nezaželjeni v družbi in tudi na delovnem področju, živijo nezdravo in veliko pogosteje kot ostale populacije zbolevajo še za druge somatske bolezni (Klančar, 2006).
Velik problem so slabo sodelovanje v procesu zdravljenja, neredno jemanje zdravil, periodična poslabšanja bolezni, ki zahtevajo prisilno hospitalizacijo, ki je ponavadi dolgotrajna. Zaradi takšnih in drugačnih problemov so razviti različni organizirani pristopi pri vodenju bolnikov z duševno in kakšno telesno boleznijo. Psihiatrična zdravstvena nega pogosto pomeni pomoč pri zagotavljanju zadovoljevanja telesnih potreb bolnikov, je učenje in zdravstvena vzgoja bolnikov in najbližjih, opravljanje psihoterapevtskega dela.

2. STAROSTNIK IN DUŠEVNE MOTNJE

Sama sem se odločila za pregled literature za bolnike z demenco oziroma obravnava starostnika, ker je področje moje teme zelo obširno.

Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv delež tistih, ki so že povsem odvisni od pomoči bližnjih zaradi posledic različnih bolezni. Starost prinaša številne spremembe, ki so lahko vir različnim stiskam. Skupna značilnost duševnih motenj v starosti je, da ne prizadenejo le bolnika, temveč obremenjujejo celotno družino.
Po WHO opredelitvi razdelimo starostnike v tri skupine: starejši (65 do 75 let), stari (75 do 90 let) in zelo stari (90 let in več). Njihov delež v sodobni družbi narašča predvsem zaradi daljše življenjske dobe in manjše rodnosti v zadnjem stoletju (Pravdič, 2008). Če hočemo, da je obravnava bolnika kakovostna moramo uporabiti celosten pristop oziroma obravnavo bolnika. Preberi več…




March 11th, 2015



Septična stanja v nujni medicinski pomoči

UVOD
Število bolnikov s sepso in septičnim šokom v zadnjih letih narašča. Posebej so ogroženi bolniki, zdravljeni v intenzivnih enotah, bolniki s hudimi poškodbami, malignimi obolenji in opeklinami.

Pomembno je, da sepso hitro spoznamo in začnemo pravilno zdraviti, saj le s pravilnim in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo razvoj septičnega šoka in posledično odpoved več organov.
OPREDELITEV POJMOV
Bone in sod. (1992) navajajo naslednje definicije pojmov:

Okužba je prisotnost mikroorganizmov na sicer sterilnih predelih telesa, kar ponavadi spremlja, vendar ne vedno, vnetni odgovor gostitelja.

Bakteriemija je prisotnost bakterij v krvi, ki smo jo dokazali s kulturo.

Sepsa je sindrom s kliničnimi znaki okužbe in očitnimi znaki sistemskega odgovora, ki se kažejo z vsaj dvema od naslednjih stanj:
– hipertermijo (>38 st. C) ali hipotermijo (<36 st. C);
– tahikardijo (>90 utripov na minuto ali 10 utripov nad predvideno frekvenco);
– tahipnejo (>20 vdihov na minuto ali pCO2 < 32 mmHg);
– celotnim številom belih krvnih celic > 12 × 109 / l ali < 4 × 109 / l oziroma > 10 % nezrelih oblik.

Septični sindrom je sepsa z znaki zmanjšane prekrvavitve organov, ki se kaže z vsaj enim od naslednjih znakov: hipoksijo, laktatno acidozo, oligurijo, psihičnimi spremembami. Preberi več…




January 18th, 2015



Zdravstvena nega otroka z obolenji prebavnega trakta

ZNAČILNOSTI
Posebnosti prebavnega trakta lahko vplivajo na nastanek in razvoj bolezni. Dojenčkova prebavila so še nezrela in izločajo manjše količine prebavnih sokov. Otrok lahko burno reagira na napake v prehrani(driska, bruhanje..).  Organizem je slabo odporen in že na manjše infekcije lahko reagira s težkimi bolezenskimi stanji.
Simptomi:
–    Bruhanje( vomitus, emesis),                        – Napet trebuh
–    Slabost ( navzea),                                        – povišana TT
–    Bljuvanje ( regurgitacija)
–    Driska( diareja),
–    Dehidracija
–    Zaprtje ( obstipacija),
–    Krči v trebuhu ( abdominalna kolika)
–    Podhranjenost ( distrofija)
Preberi več…




January 18th, 2015



Križanja in načini dedovanja

GREGOR MENDEL (1822-1884) à utemeljitelj klasične genetike

 

KRIŽANCI/HIBRIDI– potomci križanja dveh rastlin (osebka), ki se razlikujeta v eni     lastnosti.

 

Prva generacija: STARŠEVSKA (RODITELJSKA, PARENTALNA) = oznaka (P)

Prva generacija potomcev (nastane po oploditvi) : FILIALNA GENERACIJA = (F1)

Preberi več…




January 18th, 2015



Motnje hranjenja

KAJ SO MOTNJE HRANJENJA?

  • Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane.
  • Predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter ne-sprejemanja sebe.
  • Oseba izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja.
  • Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev.
  • Motnje hranjenja so lahko tudi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo.
  • človek vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in problemom.

Preberi več…




January 17th, 2015



Demenca in delirij

Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vključuje proces upadanja možganskih funkcij kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje,..

  • Tveganje za njen nastanek se povečuje s staranjem.
  • Spada med organske duševne motnje.

Preberi več…




April 16th, 2014



Hemofilija

Majne rane pri zdravem človeku nehajo krvaveti v nekaj minutah,saj krvavitev zaustavijo mehanizmi strjevanja krvi, pri hemofiliji  pa gre za pomanjkanje ključnega faktorja strjevanja krvi. Torej hemofilija je bolezen za katero je značilno da je bolnik nagnjen h krvavitvam zaradi pomanjkanja faktorjev strjevanja  krvi. Pogosto je bila hemofilija pogosta pri potomcih, sklenjenih med ožjim sorodstvom ( dinastije, knežje rodbine) zato so jo poimenovali tudi » bolezen kraljev« Preberi več…




April 16th, 2014



Zdravstvena nega otroka z celiakijo in drisko

V naši seminarski nalogi bomo predstavile zdravstveno nego otroka z drisko (diarejo) in celiakijo (glutensko enteropatijo). Opisale bomo kaj je driska, vzroke zanjo, negovalne probleme ter intervencije zdravstvene nege. Pri celiakiji bomo opisale kaj to je, vzroke za nastanek bolezni, znake, dieto, negovalne probleme in intervencije zdravstvene nege.

Preberi več…




April 16th, 2014



Zdravstvena nega otroka z obolenji krvnega sistema

  1. ANEMIJE

Anemija (po domače bolj znan izraz slabokrvnost) je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin je glavna sestavina rdečih krvnih celic.

Anemija lahko nastane zaradi :

  • Nezadostnega nastajanja rdečih krvničk v kostnem mozgu,
  • motenega zorenja rdeče vrste v kostnem mozgu,
  • skrajšane življenjske dobe rdečih krvničk ali njihove izgube iz telesa s krvavitvijo.

Preberi več…