Arhiv za ‘Psihiatrija’


August 13th, 2013



Motnje predstavljanja

PREDSTAVE so obsežnejša doživetja od zaznav in hkrati zajamejo več čutil.

MOTNJE PREDSTAVLJANJA:

1. ANOMALIJE (niso vedno znak bolezni):

DEJA VU (nekaj se nam zdi znano, a vemo, da tega še nikoli nismo videli, slišali),

JEMAIS VU (vemo, da bi nam nekaj moralo biti znano, a se nam zdi popolnoma novo doživetje).

2. SPOMINSKE HALUCINACIJE (bolnik se domisli česa pozabljenega, ko je ravnal pod tujim vplivom, kar pa ni resnično).




August 13th, 2013



Motnje zaznavanja

ZAZNAVANJE človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev. Motnje zaznavanja lahko prizadenejo vse čute.

VRSTE MOTENJ:

ELEMENTARNE motnje zaznavanja (npr. pri okvari čutil).

ZAZNAVNE ANOMALIJE (npr. izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog).

DEPERSONALIZACIJE IN DEREALIZACIJE (spremembe pri doživljanju sebe in okolice npr. pri anoreksiji).

ČUTNE PREVARE (iluzije in halucinacije).

 

ILUZIJE so motnje zaznav, ki nastanejo na podlagi resničnega predmeta. Pogosto se pojavljajo zdravemu človeku (npr. v zviti vrvi vidimo kačo), ali pa so patološki pojav (kjer drugi vidimo oblak, bolnik vidi pošast). Preberi več…




August 13th, 2013



Krizne intervencije

Krizna situacija oz. kriza pomeni, da se prej znosne okoliščine zaradi dodatnega novega dejavnika spremenijo v neznosne. Nastopi neugodna interakcija med osebnimi potezami posameznika in zunanjim okoljem, kot njegov odziv na te zanj novo nastale okoliščine.

VRSTE KRIZ:

RAZVOJNE KRIZE: vemo, da se bodo v življenju pojavile in so sestavni del človekovega dozorevanja (rojstvo, vstop v šolo, poroka in smrt).  To so krize znotraj človeka.  Negativen iztek razvojnih kriz pripelje do pojava dodatnih stresnih dejavnikov, kar vodi v slabše mentalno in čustveno zdravje.

SITUACIJSKE (naključne) KRIZE: povzročijo jih nenadni zunanji dogodki, nad katerimi oseba nima nadzora. So nepredvidljive in nepričakovane (npr. izguba službe, doma, partnerja,…).

Dejavniki, ki vplivajo na človekovo sposobnost premagovanja krize:

– pomen kriznega dogodka za človeka,

– splošne socialne okoliščine, v katerih živi, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega maničnega bolnika

ZNAČILNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE:

–       Nevznemirjajoče okolje,

–       Umirjeno zdravstveno osebje,

–       Postavljanje omejitev – mej v vedenju, da bolnik ni moteč za druge,

–       Zaščita pred pretirano aktivnostjo,

–       Vključevanje v dejavnost, kjer lahko konstruktivno porabi odvečno energijo,

–       Ne smemo se mu posmehovati, kljub otročjem vedenju, ne spodbujati takega vedenja,

–       Bolnik je jezav, konflikten in mu težko kaj dopovemo (miren, vljuden, spoštljiv pristop),

–       Skrb za njegovo varnost in varnost sobolnikov (nasilen do njih),

–       Skrb, da bolnik zaužije zdravila, ker se on ne počuti slabo in jih zato odklanja, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega depresivnega bolnika

ZNAKI DEPRESIJE:

–       Upočasnjeni procesi mišljenja, čustvovanja in delovanja,

–       Izguba energije, utrujenost, naveličanost,

–       Zmanjšana sposobnost razmišljanja, koncentracije,

–       Pretirana samokritičnost, občutki krivde brez realne osnove,

–       Motnje spanja ( insomnia, hipersomnia ).

–       Inapatenca (hujšanje), akorija (pridobivanje telesne teže),

–       Ponavljajoča razmišljanja o smrti – samomoru (z ali brez načrta, lahko že poskus samomora, izvede ga takrat, ko depresija že skoraj izgine – se toliko okrepi, da je sposoben izvršiti samomor). Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega dementnega bolnika

Najpogosteje se pojavlja po 65. Letu, začne se postopoma in postopoma napreduje, traja dolgo, redko se bolezen ustavi ali celo pozdravi.

Vzroki za demenco:

–       Hipo ali hipertenzija,

–       Anemija,

–       Avitaminoza,

–       Viroze,

–       Hipoglikemija,

–       Možganski tumorji,

–       Atrofija možganov. Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravstvena nega delirantnega bolnika

ZNAČILNOSTI:

–       Hiter začetek, traja od nekaj ur do nekaj dni, pogosto mine brez trajnih posledic,

–       Potek je nihajoč, znaki so ponoči izrazitejši.

VZROKI:

–       Odtegnitev snovi, od katerih je bolnik odvisen ( alkohol, droge, zdravila,…),

–       Možganska prizadetost,

–       Presnovne motnje,

–       Vročinska stanja,

–       Operacije, Preberi več…




August 5th, 2013



Zdravljenje bolnikov z duševno motnjo

MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE:

NEVROLEPTIKI:

Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov.

Značilnosti:

–       Terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov),

–       Ne povzročajo odvisnosti.

Indikacije:

–       Psihična stanja ( akutna in kronična ),

–       Nemir, blodnje, halucinacije,

–       Psihoze, demence. Preberi več…




August 4th, 2013



Shizofrenija

Shizofrenija je kronična duševna bolezen.

ZNAKI:

–       MOTNJE ZAZNAVANJA: halucinacije.

–       MOTNJE ČUSTVOVANJA: čustvena splitvenost, neodzivnost, odmaknjenost (paramimija, paratimija).

–       MOTNJE MIŠLJENJA: ne morejo misliti, neologizmi, blodnje.

–       AVTIZEM: umik bolnika iz resničnosti in pogrezanje v lasten svet bolezenskih doživetij (luknja komunikacije s svetom).

–       AMBIVALENCA: nezdružljive želje, predstave, čustva.

–       NEGATIVIZEM: aktiven, pasiven.

–       PSIHOMOTORIČNE MOTNJE: obilica ali pa osiromašenje gibov.

ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S SHIZOFRENIJO: Preberi več…




August 4th, 2013



Samouničevalno vedenje

VRSTE SAMOUNIČEVALNEGA VEDENJA:

–       POSREDNO: dejavnosti, ki ogrožajo telesno zdravje in lahko povzročijo smrt (adrenalinski športi, vožnja pod vplivom alkohola, debelost, anoreksija,…)

–       NEPOSREDNO: povzročanje bolečine samemu sebi ( rezanje ), poškodovanje, smrt ( samomor; bolnik vse dela zavestno ).

NAPAČNA PREPRIČANJA O SAMOMORILNO OGROŽENIH LJUDEH:

–       Če se enkrat odloči za samomor, ga od tega ne moreš odvrniti,

–       Obupanega ne smeš spraševati o samomorilnih načrtih, ker ga to lahko napelje k samomoru,

–       Ljudje, ki grozijo s samomorom, tega nikoli ne naredijo,

–       Ljudje, ki večkrat poskusijo narediti samomor, iščejo le pozornost,

–       Ko depresivno razpoloženje mine, ni več nevarnosti za samomor.

SAMOMOR JE MOGOČE PREPREČITI! Preberi več…




August 3rd, 2013



Psihosomatske bolezni

PSIHOSOMATSKE ali SOMATOFORNE motnje so prehodne ali trajne motnje telesnega delovanja, ki nastanejo, kot posledica delovanja sedanjih ali preteklih psihičnih vplivov in mehanizmov.

PSIHOSOMATSKE BOLEZNI OTROK:

  1. ENUREZA= močenje postelje ali hlačk po 4. Letu starosti ( približno 10% otrok v tej starosti, 4,5 % v šolski dobi, nekaj tudi adolescentov ).

–       Pojavlja se nočna in dnevna enureza,

–       Primarna (otrok še ni bil držen) in sekundarna (pojavi se, ko je otrok že držal vodo).

  1. ENKOPREZA= nezmožnost kontroliranja defekacije po 3. Letu starosti ( agresivna zavrtost, perfekcionisti ).
  2. ASTMA= motnje dihanja, pojavlja se predvsem pri dečkih (nakazuje medsebojno odvisnost med materjo in otrokom).
  3. TIKI= hitre, koordinirane nehotne kretnje, ki se pojavljajo v posameznih funkcionalno povezanih mišičnih skupinah v nerednih razmakih, Preberi več…