Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info


  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih
  • Varovanje zasebnosti


Biologija Pljuč

July 8th, 2013 v Anatomija in fiziologija |

Natisni to objavo Natisni to objavo

Fb-Button

PLJUČA– odrasle dvoživke (tudi s kožo), vretenčarji,  plazilci, ptiči, sesalci. polži pljučarji živijo na kopnem (mlakar), vret. ki so sek. prišli v vodo (kiti, mroži)- dihajo s pljuči, morajo na zrak po površje. Razvita iz sprednjega dela črevesa, v notranjosti telesa. lahko bolj ali manj razvita. Bolj: večja, tanka površina, vlažna, dobro prekrvavljena.

PLJUČA DVOŽIVK slabo razvita: 2 vreči z nenagubano ali rahlo nagubano površino. Žaba: pljuča ne zadoščajo, dopolnijo izmenjavo plinov skozi kožo- tanka, sluzasta, slabo poroženela. Krastača: bolj poroženela koža, pljuča bolj razvita. Dvoživke lahko v času zime otrpnejo- dihajo samo s kožo, metabolizem minimalen, samo osnovne funkcije.  Zvočni mehurji ob ustih- se oglašajo (glasilke)- zrak iz pljuč potisnejo v zvočne mehurje, glasilke se zatresejo, privabljanje samic.

 

PLJUČA PLAZILCEV: koža plazilcev preprečuje prehitro izsuševanje telesa in nima dihalne vloge kot pri dvoživkah. Zato je dihalna površina pljuč plazilcev razmeroma večja. Krovne strukture, 2 krili, močno poroženela, večja površina bolj funkcionalna. (pregrade- SEPTE za izmenjavanje dih. plinov, pri vdihu in izdihu- medrebrne mišice).

 

PLJUČA PTIC: letijo visoko- zrak bolj redek in mrzel- manj vlažen. Porabljajo veliko energije- več kisika. Energija se sprošča pri cel. dih. regulirajo stalno telesno temp.  (nad 40°C). 2 krili pljuč. Pljuča imajo veliko površino, zgrajena so iz samih cevk (cevčic). Sapnici- poteka skozi krilo pljuč, se razveji v tanjše cevke, številne cevke, najtanjše,. ZRAČNE KAPILARE so razvejitve 4. reda, najtanjše.pri izdihu se vreče spraznijo. Pomagajo si z medrebrnimi in letalnimi mišicami. Spodnji del sapnika- spodnji grgavec, ki se razveji v dve glasilki.

 

PLJUČA SESALCEV: enako zgrajena kot pri človeku, na podoben način pri vseh sesalcih. Različno velika (velikost živali), zunanja oblika se prilega obliki telesa. Iz alveol ali mehurčkov- ALVEOLARNA pljuča. Imajo zaprt tip pljuč, zrak ne kroži, gre noter in ven po isti poti, v pljučih zmeraj ostane nekaj zaostalega ali rezdalnega zraka. Ne izraščajo nobene zračne vreče- nimajo razvitega protitočnega sistema. Sesalci ki so sek. prišli v vodo- imajo pljuča. Da so lahko dalj časa pod vodo imajo v mioglobinu, varčujejo s kisikom, predvsem možg. in srce.

 

DIHALA PRI ČLOVEKU: dihalna pot in pljuča. Osnovna naloga izmenjavanje dih. plinov med krvjo in atmosferskim zrakom. Deli dih. poti- nosna votlina (ustna) > žrelo > grlo >sapnik in sapnici > obe krili pljuč. NOSNA VOTLINA: sprejemamo zrak. Nosni pretin votlino deli na dve polovici.

 

Pretin spredaj hrustančast, zadaj koščen. kost ki deli- RALO ali VOMER. Na vsaki strani so 3 nosne školjke- tanke zavite lupinaste koščice,  ki so prevlečene s sluznico- površina je močno povečana. Obe nosni votlini sta povezani s sinusi- so prevlečeni s sluznico, ki ima MIGETALČNI EPITEL- polno je sluznih žlez, ki izločajo sluz, dobro prekrvavljena, veliko limfatičnega tkiva- fagocitirajo tujke (zrak se očisti).

 

Funkcije: zrak se ogreva ker je dobro prekrvavljena.  Manjše draženje globvjih dih. poti.zrak se navlaži. Zrak se prečisti škodljivih snovi, vohamo- čutnice ki zaznavajo molekule zraka. Pri okušanju 80% za okus. Glas izgubi zven in barvo če je nosna sluznica zamašena. Glas se krepi- delujejo, kot resonančni prostori.

 

ŽRELO (PHARYNX): nima ogrodja. Zrak potuje skozi žrelo v grlo ali sapnik, hrana pa gre skozi žrelo v požiralnik. Žrelo- več bezgavk, zg.-  žrelnica, sp.- mandeljni- preprečuje nadaljno pot škodljivih organizmov. Žrelo je povezano srednje uho (izenačevanje pritiska)- Evstahijeva cev.

 

GRLO (LARYNX): celotna pot s sluznico, ki ima migetalčni epitel. Ima ogrodje. Ščitaski hrustanec, obročasti hrustanec, piramidasti hrustanec in poklopec. Sklepi, ligamenti in  mišice. Proizvajanje glasov- glasilki. V grlu med ščitastim hrustancem in piramisastima hrustancema. Sluznični gubi- tudi mišično in elastično vezivno tkivo. Ko samo dihamo se razmakneta, ko govorimo se zbližata. Ko zrak pride iz pljuč, se glasilki zatreseta- nastane zvok..Glas-jakost (kako močno, koliko zraka), višina (moški nižji, ženske višji- odvisno od oblikovanosti grla in dolžine glasilk), kvaliteta (oblikovanost grla in prsne votline, nosu, jezika, zob).  Ko pogoltnemo se poklopec spusti- mora biti pot za zrak zaprta- sapnik se zapre. Ko dihamo je poklopec dvignjen. Ko jemo in govorimo- hrana v sapnik, kašljanje.

 

SAPNIK: 12 cm dolga cev, za palec debela. hrustančasti obročki, nesklenjeni.  Gladko mišično tkivo- zunaj- vezivno tkivo- proti žrelu. Poteka v predelu vratu pred požiralnikom.

 

PLJUČA: leva in desna sapnica se ugrezneta vsaka v svoje pljučno tkivo- ponovno cepita- SAPNIČNO DREVO. Pljuča ležijo v prsnem košu- jih obkroža in ščiti rebrna kletka. Dno pljuč na trebušni preponi. Vršički segajo do višine ključnice. Pokriva jih popljučnica ali drobovna mrena. Zunanje dihanje je gibanje zraka v pljučne mešičke in iz njih ter prehajanje dih. plinov skozi stene pljučnih mešičkov v krvne kapilare in iz njih v pljučne mešičke. Omogočajo dihalni gibi- dihalna mišice. Sestavljeno iz vdiha in izdiha. Trebušna prepona- dihalna mišica- če se skrči- vdihnemo.. pri tem se sprosti in vboči. Med vdihom pripotujejo ukazi za krčenje mišic po živcu in prsna votlina se razširi zaradi krčenja medrebrnih mišic in trebušne prepone.- nastane večji podtlak. Zrak vstopa v pljuča toliko časa, dokler tlak v pljučih ni enak zunanjemu zr. tlaku. Med izdihom začne pošiljanje živčnih impulzov iz podaljšanje hrbtenjače hitro upadati- zato tlak v pljučih naraste nad zunanji zračni tlak- začne zrak iztiskati iz pljuč.

 

LEGA: ležijo v prsni votlini, levo krilo pljuč je manjše zaradi lege srca. Pljučni hilus ali pljučna lina. Pljuča obdaja pljučnica ali pljučna mrena- iz dveh plasti- popljučnica (se tesno prilega enemu in drugemu delu pljuč) in porebrnica. V okolici je podtlak, če se pretrga- okrog pljuč prodre zrak- se tlak poveča- PNEVMOTORAKS- stisnjena pljuča.

 

ZGRADBA- levo krilo (2 režnja) in desno krilo (3 rešnji). Male cevke- bronhiole- podobno zgradbo kot sapnica, noter, sluznica in gladko mišično tkivo in vezivno tkivo. Končujejo se z grozdi pljučnih mehurčkov ali alveol. Pljučni mehurčki imajo steno samo iz ene plasti- ploščati epitel. difuzija poteka preko stene pljučnega mehurčka, preko stene kapilare skozi membrano eritrocita (se veže na hemoglobin)- skozi 2 plasti. Poteka dokler se ne izenači. Iz krvi v zrak. Toliko kot gre molekul kisika v kapilaro, gre tudi iz kapilare. Delno poteka tudi v najtanjših bronhiolah. 400-500 mio. mehurčkov. Kjer se mehurčki stikajo- stena alveol je skupna. Kajenje- snovi povzročajo razpadanje sten alveol- mehurčki se povečujejo.

 

Površina pljuč se zmanjšuje. Katran se nalaga na notranjo površino pljuč. Dražijo sluznico- zmanjšano odstranjevanje tujkov. Dihanje lahko delno reguliramo- opazen je vpliv možganov. Če živčne povezave z mišicami ni, se preneha dihanje. Podaljšana hrbtenjača- del možganov- center za dihanje, vpliva koncentracija CO2 v krvi. (CO2 + H2O ð H2CO3 D H+ + HCO3-) vpliv možganske skorje velikih možganov. Hitreje dihamo- nižje temp., počasi- višje temp. konc. CO2 se poveča- gibalni center se vzburi. Medrebrne mišice in mišice trebušne pripone se skrčijo. Volumen se poveča. Zrak potuje, ker je noter manjši tlak. Alveolarni zrak ima 15%  kisika in 5% CO2. Alveole več CO2 in manj O2- difuziaja plinov. Ko izdihnemo se meša z zrakom v dihalnih poteh.vitalna kapaciteta (dopolnilni, respiratorni, rezervni, rezidualni zrak) . Šport lahko kapaciteto poveča. Amplituda dihanja se lahko spremeni. Globoko dihanje- poveča se frekvenca in amplituda.. Izdihani zrak je vlažnejši, več vlažnih hlapov. N2- inerten plin.- se ne izmenjuje s krvjo. Ven gre- voda oz. vodni hlapi- izdihani zrak ima večji volumen. Zehanje- preponski živec se vzburi.


Napišite komentar

You must be logged in to post a comment.


  • Išči

    Results

  • Kategorije

    • Pošlji gradivo
    • Farmakologija
    • Diagnostično terapevtski posegi
    • Psihologija
    • Infekcijske bolezni
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Prva pomoč
    • Seminarske naloge
    • Geriatrija
    • Psihiatrija
    • Življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    • Zdravstvena nega žene
    • Angleščina
    • Poklicna matura
    • Zdravstvena nega
    • Anatomija in fiziologija
    • Zakonodaja in kakovost v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Higiena in mikrobiologija
    • Vzgoja za zdravje
    • Dietetika
    • Praktični pouk
  • Oglej si

  • Lajkej na FB

  • Ključne besede

    anatomija bolezen bolnik bolnišnica diareja dojenček duševne motnje hranjenje infekcija infekcijske bolezni kirurg medicina mikrobiologija motnje nega nega otroka nega žene nosečnost okužba operacija otrok poklicna matura praksa praktični pouk preventiva psihiater psihiatrija psihologija seminarska naloga seminarske naloge test vitalne funkcije vzgoja za zdravje zdravila zdravljenje zdravnik zdravstvena nega zdravstvena nega infekcijskega bolnika Zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika zdravstvena nega žene zdravstvo zn življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    Dodaj to spletno stran med priljubljeneDodaj to spletno stran med priljubljene


    Zapiske pošljite in pripišite v kateri predmet spadajo:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )













Vse informacije na spletni strani so namenjene dijakom na srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.