December 10th, 2018


Zdravstvena nega bolnika s Parkinsonovo boleznijo


UVOD

Z daljšanjem življenjske dobe prebivalstva postajajo predvsem pomembne boleznim ki jih v večini primerov zasledimo v poznem življenjskem obdobju. Mednje spada tudi Parkinsonova bolezen. Bolezen se imenuje po dr. Jamesu Parkinsonu, ki je njene značilnosti in simptome opisal že leta 1817 v delu »Essay of the shaking palsy«. Odkritje patomorfoloških osnov 100 let pozneje ni bistveno vplivalo na poznavanje nastanka te bolezni. Kljub mnogim razlagam korelatov nastanka in simptomatike Parkinsonove boleznim dobremu poznavanju poteka in prognoze bolezni ter poskusa lokaliziranja vzroka za nastanek bolezni, raziskovalcem še do danes ni uspelo pravega povzročitelja ali skupine povzročiteljev Parkinsonove bolezni.
Obstajajo številna bolezenska stanja s parkinsonskim sindromom v klinični sliki, a z različnimi vzroki nastanka. Tako nevrologi ločijo štiri oblike parkinsonizma: primarni parkinsonizem, sekundarni parkinsonizem, parkinsonizem plus in psihogeni parkinsonizem (Pirtošek, 2001). Pri primarnem parkinsonizmu vzroka za patološke spremembe ne poznamo, zanj je značilna tudi dobra odzivnost na zdravljenje z L – dopo, zato govorimo o idiopatski PB (Pirtošek, 2001). Sekundarni parkinsonizem je posledica okvare osrednjega živčevja zaradi različnih znanih vzrokov, kot so: zdravila, vnetja, tumorji ali toksini. Za parkinsonizem plus so poleg klasičnih parkinsonskih znakov značilne še nekateri nevrološki simptomi ter slaba odzivnost na zdravljenje z L – dopo. Poznamo še psihogeni parkinsonizem vendar je takšna oblika redkeje zastopana (Pirtošek, 2001).

Vzrok za nastanek PB ni poznan najverjetneje imajo vlogo različni dejavniki iz okolja, medtem, ko naj bi bila dednost, razen v specifičnih primerih, manj pomembna (Caroline Tanner in Goldman, 1994; White in dr., 1992). V literaturi se pojavljajo številne hipoteze o vzroku za nastanek PB, v kateri nastopa predvsem pet skupin vzrokov: staranje, genetski faktorji, avtoimunske motnje, dejavniki okolja (okužbe in toksini) in kombinacije več mehanizmov (Pirtošek, 2001;White in dr., 1992). PB nastane kot posledica degeneracije dopaminskih nevronov kompaktnega dela črne substance (Jellinger, 1990), ki je funkcionalno del bazalnih ganglijev (Bartolič, 2001). To je skupina med seboj povezanih subkortikalnih jeder, ki so pomemben del predvsem motoričnega, pa tudi senzoričnega in limbičnega sistema (Jellinger, 1990;White in dr., 1992). Preberi več… »



December 6th, 2018


Prirojene srčne napake


  1. Anatomija srca

Srce v grobem delimo na levo in desno polovico srca. Vsaka polovica je sestavljena iz atrija (preddvora) ter ventrikla (prekata). Levo in desno polovico srca loči opna imenovana srčni pretin (lat. septum cordis). Pri normalnem srcu na tej opni ni nobene patološke odprtine (šant-patološka povezava med levo in desno polovico srca). Torej se pri normalnem srcu ne mešata venska in arterijska kri.

 

 

  1. Fiziologija srca: Kri pride iz telesa v srce preko dveh zbiralnih ven (zg. in sp. vena cava), ki vodita v desni atrij. Iz desnega atrija gre kri preko trojadrne zaklopke v desni ventrikel, iz desnega ventrikla pa preko pulmonalne zaklopke po pulmonalni arteriji, ki se razveja v desno in levo pljučno arterijo v pljuča. Tam se kri oksigenira s kisikom.
  2. Iz pljuč nato pride kri iz leve in desne polovice pljuč po zg. in sp. pulmonalni veni v levi atrij. Preko dvojadrne zaklopke pa gre nato kri v levi ventrikel. Iz levega ventrikla pa preko aortne zaklopke po aorti po telesu. Vse te faze potovanja krvi preko srca potekajo v dveh osnovnih fazah: sistoli in diastoli.
  3. Sistola je, ko srce stisne kri po telesu in v pljuča. Takrat so zaklopke zaprte! Diastola pa je ko se srce za trenutek razširi in se napolni z novo dozo krvi. Takrat so zaklopke odprte! Leva in desna polovica srca ne glede na to, da sta ločeni kot samostojni enoti delujeta sočasno. To pomeni da v obeh polovicah sočasno poteka diastola in sistola. Se pravi, da srce deluje enotno.

Preberi več… »



December 5th, 2018


Zadovoljstvo medicinskih sester, kot element kakovosti managementa v zdravstveni negi


Management v Sloveniji si šele utira pot v zdravstvu kot strokovna disciplina (Sirk M, 2007). V zdravstvu in zdravstveni negi pa postaja v sodobnem času profesionalna in ključna naloga vodilnih zdravstvenih delavcev (Požun P, 2003). Vodilne medicinske sestre so vedno bolj vključene v zahtevne procese in kompleksne sisteme zdravstva. Obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega managementa je za management zdravstvene nege izrednega pomena. Naloga managementa je, da v sedanjih razmerah pripelje zdravstveno nego na raven, kjer bodo medicinske sestre enakopravno odločale o procesu upravljanja zavodov, v katerih je zdravstvena nega sestavni del sistema zdravstvenega varstva (Sirk M, 2007).

V managementu zdravstvene nege morajo biti kadri s pozitivnimi stališči, vešči timskega dela s prisotno inovacijsko motivacijo. Management je ena pomembnih funkcij, pogosto opredeljen kot najpomembnejša funkcija v organizaciji. Management mora spodbujati rezultate in uspešnost organizacije.

Pozornost managementa je usmerjena k razvoju človeka, k smotrni in učinkoviti izrabi človeških virov, usposabljanju vodilnih kadrov, da pridobijo novo znanje, nove sposobnosti in veščine (Tummers G et al, 2002). Nova filozofija managementa ustvarja partnerstvo s sodelavci za doseganje organizacijskih ciljev. Management današnjega časa mora iskati svojo konkurenčno prednost v sposobnostih, da izkoristi znanje svojih zaposlenih.

Zadovoljstvo zaposlenih izhaja iz medčloveških odnosov. Komunikacija in medčloveški odnosi so eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Torej zadovoljstvo medicinskih sester kot element kakovosti pomembno vpliva na produktivnost zdravstvene nege, na zadovoljstvo bolnikov in posledično na stroške zdravljenja. Preberi več… »



December 3rd, 2018


Zdravstvena nega bolnika z nasilnim vedenjem


STRATEGIJA PREPREČEVANJA NEŽELENIH DOGODKOV
Kako v prihodnjih letih še izboljšati rezultate tovrstnih analiz? Na prvem mestu je potrebno izpostaviti pomen permanentnega izobraževanja strokovnega osebja, še posebej zaposlenih v zdravstveni negi, ki so ob pacientih prisotni 24 ur na dan. Izobraževanje naj bo usmerjeno v preventive incidentov, v zgodnje prepoznavanje znakov nasilnega vedenja, v strokovno ukrepanje ob incidentih in nenazadnje v permanentno učenje ustreznih medosebnih odnosov in komunikacije s pacienti. Za zmanjšanje števila padcev je poleg izobraževanja o njihovem preprečevanju in prepoznavanju rizičnih dejavnikov potrebno v prakso prenesti standarde preprečevanja padcev. K manjšemu številu padcev bo nedvomno prispevala tudi nova zgradba EGP. Razmislek bo potreben tudi glede števila kadrov, predvsem na najbolj obremenjenih oddelkih, kot so SMO, SŽO, 1-3 in celotna EGP. Stroški posledic incidentov, predvsem padcev, so neprimerno večji od stroškov dodatnih kadrov na omenjenih oddelkih. V časovno najbolj obremenjenem delu dneva z incidenti bo potrebno na posameznih oddelkih analizirati vzroke in poiskati primerne rešitve.

Največji problem popoldanskega časa je v pomanjkanju organiziranih aktivnosti in s tem ostanku prostega časa, ki ga psihiatrični pacienti sami ne zmorejo ustrezno zapolniti. Rešite v obremenjenosti popoldanskega časa z incidenti se poleg povečane pozornosti osebja morda skriva tudi v uvedbi vsaj 4-urnega delavnika za delovne terapevte ali v dodatnem izobraževanju negovalnega osebja na tem področju. K zmanjšanju števila incidentov bo pripomogla tudi večja pozornost osebja pri tistih pacientih, ki so nagnjeni k pogostemu povzročanju incidentov. Pri teh pacientih bi bilo potrebno analizirati sprožilne dejavnike, ki povzročijo neustrezno vedenje in jim nuditi holisticno in timsko obravnavo, posebno pozornost ter potrpežljivost. Dobrodošle bi bile tudi organizirane delavnice ali skupine za izbrane paciente, kjer bi se učili socialnih veščin, obvladovanja jeze, ustreznega vedenja, komuniciranja in medosebnih odnosov. Preberi več… »



January 1st, 2016


Komunikacija z bolniki, ki imajo motnje zaznavanja


MOTNJE ZAZNAVANJA

Zaznavanje kot duševni proces pomeni tisti del duševne reaktivnosti, ki v človekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in občutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale duševne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).

Elementarne motnje zaznavanja
Te motnje so povezane z določljivimi okvarami senzoričnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v možganski skorji onemogoča ali vsaj bistveno otežuje zaznavanje okoliškega sveta. Praktično vse te okvare sodijo v nevrologijo.

K tem motnjam uvrščamo:
– agnozije (optične, akustične, taktilne)
– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
– štejemo tudi trenutne ali nedoločljive optične fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epileptični auri lahko pa je prisotno tudi doživetje pokov ali šumov

Zaznavne anomalije
Kot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za povečanje občutka za dotik na koži, pri drugem za zmanjšanje, pri tretjem pa za izgubo občutka za dotik (Kobal, 1999).

Iluzije
V psihiatriji razumemo iluzije kot tiste motnje zaznavanja, ki se sicer opirajo na resnične objekte, vendar je njihovo doživljanje izkrivljeno in napačno zaradi nepazljivosti, kvalitativnih motenj zavesti ali posebnega čustvovanja. Preberi več… »



January 1st, 2016


Značilnosti psihiatričnih oddelkov za podaljšano zdravljenje


1 UVOD

»Kam gre vse to? Zakaj sem prišel sem? Kako je sploh vse to možno? Dve leti že »bluzim« po svetu. Težko je. Ne vem kako naj neham. Sem odvisen. Odvisen od droge.«
Besede, vprašanja, krik »na pomoč« mladostnika, odvisnega od droge, ki tava po svetu in išče pomoč ter smisel svojega življenja. Želi ozdraviti, drogi reči odločni »ne«.
V današnjem času je vse več mladostnikov in tudi že otrok, ki so odvisni in kličejo po pomoči. A kako glasen je njihov krik, ali ga slišijo pravi ljudje, je njihov krik pravočasen?
Sodobna družba je vse bolj pozorna na prestopništvo otrok in mladih. Gre za del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za razvoj družbe. In zato nam ni vseeno kakšna je kvaliteta življenja tega prebivalstva, o čem razmišljajo in kakšne so njihove navade in razvade.
S kriminalnimi raziskavami so prišli do znanstvenih spoznanj, ki kažejo na to, da se, k sreči, majhen delež populacije mladih razvije v kriminalne povratnike, ki sestavljajo del kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne in prevzgojne ukrepe.
Zasvojenost z drogami je kvalificirana kot bolezen možganskega sistema. Gonilna sila, ki določa intenziteto organiziranega , k cilju usmerjenega vedenja, je motivacija. Motivacija sproži notranje in zunanje dražljaje, ki se kažejo kot pomanjkanje dobrine- droge. Droge, ki imajo neposreden vpliv na nevrone motivacijskega sistema v možganih, po eni strani povzročajo ugodje, po drugi strani povzročajo nefiziološki primanjkljaj.
Bolezen odvisnosti poteka od tvegane rabe preko škodljive rabe do zasvojenosti. Pri zasvojenosti pa je značilno, da droge prevzamejo prvo mesto v motivacijski hierarhiji, vedenje postane odvisniško, jemanje droge je nekontrolirano, prenehanje povzroča abstinenčno krizo.
Ko se človek, odvisnik odloči, da bo spremenil svoje življenje, je potrebno veliko nadzora, spodbude in vztrajnosti, tako z njegove strani, kot tudi s strani ljudi, ki so tem ljudem pripravljeni pomagati. V psihiatrični kliniki v Ljubljani je ustanovljen oddelek za intenzivno podaljšano zdravljenje in rehabilitacijo, kjer poleg pacientov, odvisnikov obravnavajo tudi paciente, ki imajo odvisnost kot spremljajočo psihično motnjo in paciente z izrečenim ukrepom obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov in/ali iz Zavodov za prestajanje kazni zapora in vzgojnih zavodov. Preberi več… »



March 13th, 2015


Test iz Diagnostično terapevtskih postopkov


1. Opiši razliko med nujnimi in specialnimi preiskavami!

2. Kje shranjujemo do transporta urin, blato, likvor, kri za hemokulturo?

3. Kaj določajo pri rutinskih preiskavah seča?

4. Razloži:
– Uricult:______________________________________
– Hematest:_____________________________________
– Koprokultura:_________________________________
– Antibiogram:__________________________________

5. Kako pravilno bolniku odvzamemo seč za Sanford?

6. Kako delimo KKS ali hemogram?

7. Kaj nam pove diferencialna krvna slika (DKS)?

8. Kaj merimo z sedimentacijo krvi-SR in kakšne so normalne vrednosti?

9. Na katere načine lahko določamo krvni sladkor v periferni krvi?

10. Pravilno napiši definicijo zdravstvene nege po Florence Nightingale!

11. Naštej faze procesa zdravstvene nege!

12. Bolnik ima povišano telesno temperaturo! Napiši načrt, ter izvedbo zdravstvene nege in vrednotenje! Preberi več… »



March 13th, 2015


Vprašanja za test iz psihologije


1. Predmet in razvoj psihologije:

Opredeli psihologijo in jo razmeji od drugih znanosti. Kdaj je nastala psihologija? Naštej glavne psihološke panoge, ter smeri razvoja psihologije. Katera od smeri ti je najbližja? Zakaj?

2. Metode psihologije:

Opiši značilnosti znanstvene metode( stopnje znanstvenega spoznanja). Po čem se razlikujejo od neznanstvenega spoznavanja? Naštej metode. Primerjaj eksperiment in metodo opazovanja: Kaj so dobre in kaj slabe lastnosti? Preberi več… »



March 13th, 2015


Test iz NPP


1. Kaj je endoskopija in kaj omogoča?

2. Kako pravilno pripravimo bolnika na endokopijo?

3. Katere organe opazujemo pri sledečih endoskopijah:
– Bronhoskopija:________________________________
– Laparoskopija:________________________________
– Cistoskopija:_________________________________
– Artroskopija:_________________________________

4. Opiši zdravstveno nego bolnika po gastroskopiji.

5. Kakšen material odvzamemo z biopsijo in kako?

6. S kakšnim namenom izvajamo punkcije?

7. Priprava bolnika na abdominalno punkcijo.

8. Zdravstvena nega po biopsiji ledvic. Preberi več… »



March 13th, 2015


Skupine mikroorganizmov in njihove značilnosti preizkus


1. V čem se bakterijska spora razlikuje od spore pri glivah?

2. Kaj sestavlja bakterijsko kolonijo? (kakšni potomci)

3. Razložite pojem aseptično delo.

4. Katere trditve veljajo za viruse?
– Njihov velikost je nekaj mikrometrov.
– Nimajo nobenih celičnih organelov.
– Mnogi imajo debelo celično steno.
– Zunaj žive celice se ne morejo razmnoževati.
– Vsi imajo kapsulo.
– So acelularni.
– Nukleinska kislina je DNK.

5. Kako imenujemo površinske glivične infekcije?

6. Imenujte dva rodova gliv, ki povzročata infekcije pri ljudeh.

7. Poimenujte bakterije v obliki.
O:__________________
I:____________________
S:___________________

8. Kaj moramo narediti, če hočemo bakterije opazovati? Opišite postopek, ki ste ga izvedli pri vajah! Preberi več… »



March 13th, 2015


Test iz mikrobiologije


1. Kakšen je pomen normalne flore?

2. Kje ne živi pri človeku normalna mikrobna populacija? (sečila, rodila, kri, očesna veznica, tanko črevo, notranje uho)

3. Alergija je :

4. Opredeli pojem fagocitoze!

5. Kateri dejavniki sodelujejo pri pridobljeni imunosti? Predstavi s shemo!

6. Na kratko opiši funkcije naštetih celic ob odzivu imunskega sistema:
– Citotoksični limfociti T:
– Plazmatke:
– Spominski limfociti:
– Makrofagi:
– Limfociti T pomagalke: Preberi več… »



March 13th, 2015


Test iz slovnice pri angleščini


ANSWER OR ENUMERATE:
1. Enumerate four dishes you can make.
2. Enumerate four ways of cooking vegetables.
3. Is food a pleasure to you? Why (not)?
4. What are the youngest children usually like(siblings).
5. Are you an only/middle/oldest/youngest child? How do you feel about it?
6. Do you save money? Why (not)?
7. Write five things you can do with money.
8. Do you agree with the following statements? Give reasons!

Cyclists are just as dangerous as car drivers.
Speed cameras do not stop accidents.
Which are two least dangerous things to do while driving?

INSERT THE CORRECT TENSE (USE PRESENT PERFECT SIMPLE OR CONTINUOUS!
1. Tim and Paul ____________(fish) for three hours. They ______________(catch) seven fish so far.
2. John __________(give up) smoking and _____________(not cough) so much.
3. Jenny ____________________( not eat) much recently, she _____________(lose) five kilos.
4. I ____________(not see) you today. I _______________(type) letters all morning, I never left my office.
5. I _________________ (wait) here for an hour, but the bus ________________(not come) yet. Preberi več… »